Ve se, da nekateri ljudje brez vsakih težav ločujejo desno in levo stran. To pomeni, da vedno pravilno opišejo, če se neka reč nahja na desni, in se nikoli ne zmotijo, da je nekaj na levi. Prav tako znajo povsem jasno usmarjati druge in jim povedati, kam naj pogledajo ali odidejo, torej na levo ali desno. Skratka vse se dogaja v trenutku, brez pomišljanja, kaj je že desna in kako že gre od leve proti desni.
Nekoliko zmešnjave k doumevanju leve in desne prinašajo ukazi pri usmerjanju organizirano postrojenih uniformiranih skupin, na primer policistov, gasilcev, vojske. Namreč, ukaz "desnim krilom" v bistvu pomeni, da je treba zaviti v levo, oziroma, da mora desni od para ali cele vrste pospešiti tako, da njegovo "krilo" ulovi ravno črto s tistim(i), ki so na notranji strani zavijajoče skupine. Sorodno gre potem pri "levem krilu" za zavijanje na desno.
A zdi se, da gre za še en obrat, zaradi katerega mnogim ljudem ni povsem v trenutku jasno, kaj je desna in kaj je leva. Zdi se, da nekateri ljudje v bistvu ne mešajo levo-desno, ampak mešajo spredaj zadaj. Namreč, ko pride do situacije, da je treba razbrati, ali je nekaj levo ali desno, se pred razbiranje te situacije miselno postavijo na drugo stran, v vlogo objekta, ki v bistvu stoji pred njimi in "jih gleda". Če pa jih gleda, ima seveda desno stran na njihovi levi, levo pa na desni. To vživetje v objekt je očitno tako močno in toliko hitrejše, da mora tak človek za razbiranje leve in desne porabiti nekaj časa, da se spet vrne v samega sebe in šele potem določi, katera stran je katera.