Je še kaj, da ni katastrofa? So še kje ljudje, ki bi morda kakšen problem znali rešiti tako, da bi bil rešen? Ima še kdo idejo, kje najti primerne in uravnotežene posameznike in posmeznice, ki bi zmogli popolnoma razsut voz kulture, znanosti, umetnosti, gospodarstva, vere, politike, zdravstva, in še vsega tega, potegniti iz blata, ki se iz dneva v dan le še poglablja in vse bolj smrdi. Smrdi po nas samih, razpadajočih. Bi bilo mogoče najti vsaj en primer na meddržavni, državni ali lokalni ravni, kjer bi bilo vse čisto, ne le po ušivih paragrafih, ki goljufijo že vsebujejo iz korenin ven, niti ne po opevani pravni praksi, ki ni nič drugega kot sprotno zmišljevanje močnejšega v lepi preobleki? Se je mogoče posvetiti delu in pri tem reči, glej, lepo je delati in lepo je narediti. Veselimo se! Ali obstaja še kje normalna odprtost, kjer so prepiri enako odprti kot pohvale, in za nobenim od teh ne tiči prekletstvo nasilja ili smehljajoča pretveza? Same rane! Kdo bo to ozdravil?
Ta Evropa ima katastrofalne mentorje. Od kod le jih je vzela? Kje je bila tista negativna iskra, ki je zanetila negativne zanke v nacijah in naddržavi? Je to renesansa, razsvetljenstvo? Je blesavi razcep vzhoda in zahoda, ki zbuja strah enega in drugega do enega in drugega? So to filozofi, ki so misleč, da ustvarjajo prihodnost, klali stokrat prežvečene misli, ki so že davno odšle v zgodovino? Je to prerekanje okrog oslove dlake, ali sence? So mentorji mentorjem tako obupno omejeni, da na koncu v paradigmi ne ostane popolnoma nič prostora, in se ohranja le še okvir neke dejavnosti, ta pa troši iz dneva v dan več javnega denarja? Je prišlo tako daleč, da bodo verski voditelji odprli moralno fronto s hudičem ali namišljenim hudičem? So politiki tako oddaljeni, da je njihovo cesarsko mesto popolnoma nedotakljivo? Je davčni danar, za katerega mislimo, da gre za skupno dobro, še javni denar? Ali je morda res, še preden stopi iz tvojih možganova ali roke ali žile - mar je res že prej ukraden, ogoljufan, umazan z vso mašinerijo okvirjev brez vsebin, niti belobelih slik ne. Okvirji, brez slik, popolnoma brez vsebine? Umazani nič!
Če si eden teh mentorjev, teh, ki krojijo prazne puhlice niča evropske civilizacije, kakršno moramo gledati, danes pretrgaj! Danes! Jutri bo prepozno.