31. okt. 2013

Problem viškov

Zdi se, kot da je povsod, kjer so viški, nekaj narobe.
Vzemimo gospodinjstvo. Veliko denarja, razkošje, bogate zabave, velika domovanja, obsežna zemljišča, luksuzna oprema in vozila, služinčad ... Če je to na TV, sploh v kakšni nadaljevanki iz Novega sveta, se nam cedijo sline, ampak preživimo, se nam zdi v redu in zadosti neresnično, da bi tudi mi radi imeli tako neresničnost. Če se to zgodi pri sosedu, je seveda takoj kriza: namreč jaz sem v krizi, ker nimam vsaj tega in toliko kot sosed ali soseda. Lahko se zgodi postrani pogled, lahko neprijetno otroško vprašanje, lahko se zgodi časopis, lahko tudi rubež ali sodišče ...
Vzemimo državo. Od zunaj zgledno urejena, vzor demokratičnosti in sociale, pravni sistemi stojijo, ljudje vedo za etiko, se poslovno obnašajo, so uspešni, prodorni, strokovni, umetniško razgledani, podpirajo šport, dobrodelnost, zelena gibanja, ...
Od kod viški, s katerimi je mogoče vzpostaviti idealne razmere? Kaj in kako nekateri delajo, da so/smo bolj uspešni in v zahodni družbi zato posledično bolj bogati? Kako jim/nam uspe v enem dnevu toliko delati (ali podjetju oziroma državi toliko proizvajati), da zaslužijo tako strašno veliko krat več kot tisti v nekih neidealnih razmerah? Kdo sploh določa ali odloča o merilih za "razmere"? Kaj sploh pomeni gospodarska iznajdljivost?


Nafta in rudna bogastva? Kolonije? Nekdanje in sodobno suženjstvo? Možnost plačevanja znanja? Rezidenčnost bank? Zvitost trgovine z okoljem? Trgovina na sploh?

Mar ni vse skupaj prav podobno nekakšni vojni, v kateri izgubimo vsi?
Narava ne pozna nepotrebnih viškov.

http://idejalist.blogspot.com/2013/08/dodana-vrednost-in-dodana-prodajna.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/09/janez-zlatousti.html