Tu in tam, in včasih, je dano kakšnemu
človeku splesti mrežo, v katero ulovi kraje in ljudi, naravo in
kulturo, delo in sprostitev. Takšna mreža je posebna. Namreč –
ne utesnjuje. Mreža, v kateri so svetline neskončno bolj pomembne
kot vrvi in vozli. Še več: je mreža, v katero se ljudje z veseljem
zapletajo tudi po odhodu človeka s tega sveta.
Takšne osebe se pojavljajo v različnih
prostorih in časih. Julius Kugy je bil postavljen v prostor med
Slovenijo in Italijo in v čas, ki traja še danes. V bistvu
poslovnež – a poseben poslovnež. V bistvu posebnež, a s širino
združevanja različnih darov. Takšni so pač posebneži. Njegovo
življenje je teklo prav po meji: rodovno je izviral izpod tromeje
Avstrija – Italija – Slovenija, zaključil ga je v skoraj
kozmopolitskem Trstu, na skrajnem jugu ločne in hkrati povezovalne
črte dveh držav.
Evropski duh, nadnacionalnost,
plemenitost in čistot odnosa do gora, glasbe, cvetja in do ljudi, na
katere je neumorno prenašal svojo bogato notranjost.
Julijan Kogej.