Beseda resnice je danes, v deželi polni laži, popolnoma ničvredna. Kdorkoli karkoli reče ali napiše, ali se drugače izrazi, ga takoj preverimo, čigav je, kaj ima zadaj, kakšne skrite namene, verjetno hudobne in gotovo konkretno proti nam. Če so v središču, alma mater, so sumljivi, ker so verjetno režimski trubači.
Če so potisnjeni na rob, na kakšno pomožno univerzo slovenskega podeželja, so vprašljivi, ker s svojim egom niso uspeli med izvoljence. Če so pobegnili, so verjetno od strahu ali iz antidomoljubja. Če so uspešni imajo verjetno strice v ozadju, če ne, pa so itak ene same zgube, ničvredne.
Pevcu laž je vedno sreča (?), na poti proti 3. decembru ali 8. februarju, če vam je ljubše.
Mi, marginalci. A le do smrti, potem si glavni.
Tako se piše zgodovina.
Tako prideš v nebesa. Po smrti.
http://idejalist.blogspot.com/2013/08/lazi-in-odlocitev-za-resnico.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/03/druzbeni-korektorji.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/08/kako-zgledajo-nebesa.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/12/nebesa.html