To pravilo je čisto intuitivno. Ampak izkaže se za življenjsko koristno. Gre za preprosto nadgradnjo pravila, da nismo tako bogati, da bi kupovali poceni reči.
n-1
Izhajamo iz dejstva, da prodajalci na trg stalno pošiljajo nove izdelke iste linije, na primer mobilne telefone, kuhinjske lonce, spominske module za računalnik, uhane ... Če namreč proizvajalec stavi na najnovejši proizvod iste linije vse, ga bo prodajal po ceni, ki bo pomembno višja od lanske. Ciljna skupina bogatih, in to v temle primeru smo, ga bo kupila, ker hoče imeti vedno najnovejše, in si to lahko tudi privošči.
Vendar se pogosto izkaže, da gre v liniji le za drobne spremembe, morda celo kozmetične popravke ali celo popravke manjših napak iz prejšnje različice. Torej včerajšnji izdelek ni bistveno bistveno boljši od današnjega. Če imaš zadosti denarja, si zato ne kupiš najdražje stvari, ampak tisto drugo najdražjo, torej n-1.
n+1
Trg ima tudi drugo stran, potrošne linije (na videz) istih izdelkov, ki so načeloma bistveno slabši kot tisti v zgornjem delu cenovne lestvice. Izhodišče je potrošnik, ki ima manj ali zelo malo denarja, je pa pripravljen nek izdelek kupiti, ker ga potrebuje ali si ga enostavno želi. V tej igri so izjemno pogosti papirni oglasi, ki jih iz veleblagovnic različnih vrst dobivamo v poštne nabiralnike, in na katerih je vse, ma prav vse naj naj naj cenejše. Morda to drži za številko, s katero se izraža cena, izredno redko pa za izdelek sam. Če imaš malo denarja, se najcenejših izdelkov zelo verjetno ne splača kupiti. Za tisto ceno namreč enostavno dobiš premalo. Več imamo od tistih izdelkov, ki so drugi najcenejši, torej n+1.
Vsekakor pa je koristno kupovati tako, da tisto, kar veliko potrebujemo, kupimo kar se da dobro in s tem običajno tudi kar se da (=kar zmoremo) drago. To potem pomeni, da smo kupili poceni, ker se nam cena obrne pri uporabi. Če pa neko stvar potrebujemo izjemno redko, ali sploh samo enkrat, kupimo poceni, ali pa si kupimo le izposojo. To potem pomeni, da smo kupili poceni, ker ob neuporabi nimamo pretiranih izgub. A če to hočemo vedeti, se moramo o izdelkih, njihovem namenu in naših dejanskih potrebah ustrezno izobraziti in o njih seveda razmisliti. Torej kupovati ozaveščeno.
Vendar pazimo! Nismo sami. Okrog nas so ljudje, ki ne znajo ali ne zmorejo niti enega niti drugega. Okrog nas je tudi narava, ki na videz mirno prenaša naše razmetavanje v primeru bogatih in naše razmetavanje v primeru revnih. Če hočemo doseči trajno sobivanje z okoliškim svetom, se moramo o tem svetu izobraziti in o njem neprestano razmišljati. Torej, biti ozaveščeni.
Ozaveščenost - idejalist 30.11.2012