Narava je načelno vsa velika vrednota.
Njeni posamezni deli so vsak zase neponovljiv pojav. Spoštovanje do
narave in vseh njenih delov je eden od ključnih razlogov za varstvo.
Človeštvo je zadnjih stoletjih
razvilo tako imenovano pozitivno znanost, ki temelji na podatkih,
analizah in ponovljivih eksperimentih. Posebno izrazito je ta pristop
viden v naravoslovnih znanostih.
Naravoslovje predstavlja nekakšno
znanstveno podlago za varstvo narave, zato se tudi varstvo narave ne
more izogniti analitskemu pristopu, kategorizacijam in izračunom.
Žal dosedanje vrednostne razvrstitve ne pokrivajo narave kot celote,
ampak le njene posamezne dele, na primer določeno taksonomsko
skupino, organizmov, ali pa veljajo za izbrano območje. Zato
povzročajo pogoste spore med privrženci posameznih šol ali varuhi
posameznih skupin organizmov. Nezanemarljivi pa so tudi problemi pri
primerjavah vrednosti narave na meddržavnem ali medregijskem nivoju.
Bo potrebno prevrednotiti vrednotenje narave?