Morda sem zadnji, ki sem se doumel, kako je to z zimskim ogrevanjem, ki ima sicer veliko povezav z globalnim segrevanjem, a te še niso ozaveščene.
Poglejmo primer. Doma imaš centralno ogrevanje in za energetsko vzdrževanje stavbe potrebuješ nek energent. Pri tem skušaš najeti najcenejšega ponudnika izbrane snovi, olja, plina, elektrike, nekateri tudi drv ali premoga. Računice so zelo zapletene, saj se cene energentov stalno spreminjajo in kljub spletnim stranem, ki ti takorekoč same izračunajo, koliko prihraniš, moraš v bistvu sam računati, koliko boš porabil. In to drugo je bistveno bolj pomembno.
V zemeljskem pasu, v katerem živimo, imajo zime poseben status. Od otroštva se jih veselimo, sneg in snežinke so znanstveno in oblikovno zelo zanimiva snov, preglavice povzročajo pri kidanju in starejšim pri možnih zdrsih. Težave so seveda tudi zaradi spreminjanja načina življenja, ko danes zimo v bistvu preživimo noter in v več prostorih - nekdaj pa verjetno bistveno manj in le v enem kurjenem prostoru. Zime skoraj dosledno presenetijo odgovorne javne službe, skoraj nikoli pa koncesionarje. Kam gre višek soli, kadar so zime mile, v bistvu ne vemo.
Pri ogrevanju ima večina stanovanj težave, ker ga ne znamo ustrezno uravnotežiti z zračenjem. Namreč, človek za običajno delo ne potrebuje le primerne delovne temerature, ampak tudi primeren odstotek dihalnih plinov. Mnogi zadevo rešujejo tako, da dokaj brezbrižno zračijo in hkrati segrevajo prostor. Kjer so velike toplarne ali kakšne elektrarne, ki imajo itak preveč hladilne energije, to načelno niti za denarnico ni problem. Seveda, če potrošniki nimajo individualnih števcev. Tu se verjetno pojavi največja brezbrižnost do globalnega segrevanja: saj nič ne stane, neposredne denarnice namreč.
Obstaja pa neko srednješolsko znanje, ki nam lahko koristno pomaga pri prezračevanju, zmogli pa so ga že naši predniki. Namreč zrak ima bistveno drugačne termične in termodinamične lastnosti kot trdni predmeti v stanovanju. Preprosto povedano: na eni strani pohištvo, stene, oprema, tudi živa bitja, energijo počasneje sprejemamo in bolj ter dalj časa akumuliramo. Na drugi strani se zrak hitro segreva in ohlaja, hkrati pa zaradi svojega agregatnega stanja tudi potuje - hladen navzdol, topel navzgor; skoraj neodvisno od tega, kje in kako imamo okna. Zato nam piha pod noge.
Razlike v agregatnem stanju so razlog, da pozimi sicer zaprt prostor lahko in pravzaprav moramo prav hitro in redno prezračiti. V času kratkotrajnega zračenja (odprto okna tudo do manj kot minuto - odvisno od razmer, seveda) se tako učinkovito nadomesti porabljen kisik in odvedejo izločeni pline, hkrati pa se fizični predmeti v prostoru prav malo ohladijo: zgolj na površini, znotraj pa ohranijo akumulirano energijo. Če zračimo dalj časa, in ker večinoma živimo v stanovanjih, kjer so radiatorji nameščeni pod okni (termodinamičarji že vedo zakaj ...) gre energija neposredno skozi okna, in se niti v predmetih v prostoru ne akumulira. Odda pa se tudi že sprejeta toplota.
Morda sem res zadnji, ampak tudi srednješolska fizika bo pomagala k skrbi za uravnavanje globalnega segrevanja.
Morda se kaj podobnega dogaja tudi v naravi, kjer se objekti v različne agregatnem stanju obnašajo hudo različno, mi pa tega ne opazimo. Je kje kakšna raziskava? Tudi varčevanje z elektriko se je začelo z ugašanjem luči. Se bo reševanje globalnega segrevanja morda začelo (z zadostno demokratično večino) pri prezračevanju stanovanj?