So stvari na svetu, ki jih človek naredi narobe, se tega celo zaveda, in jih potem nikakor ne more popraviti. Ne gre toliko za "žal", ki prihaja za tabo če si se nekomu, ki si ga užalil, pred odhodom ali smrtjo pozabil opravičiti. To so verjetno manjša in pozabljiva zla, ki nimajo posebnih posledic, če se seveda ne vrtimo okrog njih.
Pogosteje pa gre za besede, ki jih nisi izrekel/izrekla. Na primer, v podjetju ali neki organizaciji je šlo nekaj narobe. Ker si imel/a od tega korist, čeprav zelo neznatno, celo neotipljivo ali kar fiktivno, nisi povedal/a. Enostavno se umakneš in pustiš zadevi njeno pot, napačno pot. Seveda obstaja veliko možnosti, da se zadeve rešijo po principu časa. A nemalokrat je prav enako mogoče, da neizrečeno ostane tako hudo v zraku, da ustanovi škoduje. Ustanova je lahko tudi narod, država.
Neizrečeno je lahko bistveno hujše kot izrečeno. In tega se najbrž premalo zavedamo.