11. nov. 2014

Celovito znati ali vse znati?

Kaj pomeni vse znati in kaj pomeni celovito znati. Pogosto mešamo; nekateri imajo to pomešano trajno in živijo v prepričanju, da je vse skupaj eno in isto, mogoče kar le igra besed. Drugi nihajo: nekaj časa je različno, potem je spet enako, odvisno od rapoloženja, morda.

Mnogi vse znajo. Vse. V to so prepričani in tudi druge prepričujejo. Najprej v to, da jim verjamemo, da vse oni znajo, takoj za tem pa tudi v brezpogojno vero, da morajo tudi ti drugi vse znati, da torej moramo postati enaki onim. Torej se svet lahko vrti samo, če vsi vse znamo.

Imamo tudi obratno situacijo. Marsikdo veliko zna, a se že tako zgodi, da mu tisti, ki pravi, da veliko zna, neprestano dokazuje, da pravzaprav zna, in da je dosegel tisto, kar bi oni rad od njega, da bi vsi vse znal, vendar s pomembno razliko: jaz vse znam, ti pa morda, in tvoje vse je gotovo nekoliko omejeno, in vsekakor se tvoje znanje ne pokriva z mojim, čeprav je prav moje vse.

Tistemu, ki res zna, take razmere pravzaprav niti niso veliko mar, saj mu tudi za to ni veliko, da veliko zna - pač zna, pač vé, to pač ima; lahko bi pa imel kaj drugega. Zraven morda - res le morda - tudi sluti nekje v ozadju, da pravzaprav ne zna, čeprav celo drugi pravijo, da zna. Znanje in védenje pač gre, brez, da bi vedel, da gre. Drugim v korist. Pa kaj.
Povsem drugače pa je s tistimi prvimi, ki veliko vedo in to zelo močno mislijo, da vejo. Ozaveščeno védenje, bi lahko rekli. Takemu so razmere hudo pomembne, predvsem pa je pomembno, da to, da on ali ona misli, da ve, vedo in mislijo tudi drugi, torej, da so ozaveščeni. Ostalo ni pomembno, sploh pa ni pomembna nobena vsebina.

Razlika med vse znati in celovito znati je v tem, da prvo ne obstaja, drugo pa. Razlika je tudi v tem, da je prvo v življenju nemogoče doseči, drugo pa je v stalnem dosegu. Tretja razlika je ta, da si z znanjem vsega ne moreš prav veliko pomagati, kakor si tudi ne morejo pomagati tvoji bližnji - na drugi strani pa je celovito znanje vedno uporabno, ne glede na obseg, ne glede na intelektualno ali čustveno ali kakršnokoli sposobnost posameznika, ne glede na vse okoliščine ali pogoje ali razmere. Celovito znanje vedno je.

http://idejalist.blogspot.com/2014/10/pocitnice-in-poklic.html
http://idejalist.blogspot.com/2013/07/kaj-pa-ce-res-ne-znajo.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/09/induktivno-in-deduktivno-znanje.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/10/pridobljeno-ali-ukradeno-znanje.html