V trenutnem slovenskem javnem prostoru se zdi, da miselno - morda celo v duhu demokracije - mešamo dva ključno različna pojma: pravo in prav. Povsod. Na področju znanosti, umetnosti, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, tudi kriminala in zvijač, o katerih neprestano poslušamo in beremo ... Morda se je celo zgodilo, da je verjetno neuko ali pa zavedeno ljudstvo to zamešalo v predvolilnem obdobu in se namesto za prav odločilo za pravo. Pravo v demokraciji namreč nima vedno prav, oziroma se lahko spreminja na podlagi pravnih procedur in po določenih odločitvah.
Razlika je očitna tudi pri vprašanju. Za prav se vedno vprašamo kako, za pravo vedno vprašamo kaj. Kaj (ali kajstvo, kot približno rečejo filozofi) je nekaj določenega, čeprav v bistvu ni nujno, ali vemo, kaj je ali kaj ni, oziroma da nekaj je ali nekaj ni. Na drugi strani je prav notranja dinamika vprašanja kako, ki grize, ki išče, ki se giblje in deluje.
Nevaren je posluh ušesa, ki premaga notranji posluh za dejanskost.
Nevarna je vera, da ima pravo prav
in morda prav to ni pravo izhodišče za narodovo prihodnost.
------
SSKJ: semántika -e ž (á) lingv. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika // knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka