Če boste kdaj slučajno zašli na spletne strani kakšne od svetovno velikih medijskih hiš, in potem primerjali novice, ki so objavljene pri nas (ali v okviru kakšne druge manjše države), boste nedvomno ugotovili, da medijski svet ni eden, ampak jih je skoraj neskončno mnogo. Drugače rečeno, mediji ne pišejo o svetu, ampak se predvsem trudijo biti mediji, torej posredniki med nečem in nekom. Ti nekdo smo seveda odjemalci, bralci, gledalci, naročniki, plačniki. To nekaj je lahko karkoli, samo da se proda.
Skupne novice so redke. Morda kakšna huda katastrofa, verjetno kakšna naftno-vojna ali finančno-farmacevtska malverzacija ustrahovanja, tu-in-tam, vendar redko vodja kakšne svetovne velesile, spotoma še kakšen kometek in skok človeka v neznano, vse redkeje tudi šport, če ni začinjen z osebnimi zgodbami..
Vsekakor pa so si enotne, in v vseh medijih ne glede na lokalni obseg svojega dometa, prevladujejo
estrada, zabava, "zanimivosti", skratka takorekočneumnosti, ki človeka odvračajo od dobrega, predvsem pa od zdravega-samega-sebe. Sedanjo civilizacijo očitno povezuje in drži skupaj le še rumeno.