Turizem sem od nekdaj razumel kot hudó nasilno gospodarsko dejavnost. Ko sem iz obsega pretočenega denarja in neprestanega sprenevedanja glede resničnih prihodkov še izračunal, da je globalno dejansko najmočnejša ekonomska dejavnost, mi je bilo še bolj jasno. Vedno sem se tudi norčeval iz sloganov v slogu "pridite v neokrnjeno naravo", ki sem jih razumel kot "pridite; ko boste odšli, bo že okrnjena"
Pa vendar imamo v turizmu tudi lepe reči, kajne? Zelene. Ekoturizem, mehki, umirjeni, sonaravni ... Vprašajte povprečnega gostilničarja ali hotelirja, koliko razmišlja zeleno, če sploh ve, kaj je to, če mu je sploh kakšen naravovarstvenik kdaj povedal. Morda popoldan, ali pa takrat, ko gre sam na oddih.
Turizem ne uničuje narave. Naravovarstvo uničuje turizem. Ste že kdaj slišali, kakšna priložnost je Natura 2000. Res? Za koga? Za vaškega župana? Za klub ljubiteljev domačega kraja in domačih dobrot? V redu, naj bo, v predvolilnem času morda vžge, in ob farnem praznovanju se tudi prileže potica na vaškem trgu, na robu območja Natura 2000 in v imenu Nature 2000. Ampak dejstvo, da smo z magično tujko za naravo in še dodatkom bolj magične "2000" dobesedno očarali vsako slovensko vas in vsako slovensko mini občino, je udar na turistično gospodarstvo, ki ga bo pomnila država še desetletja, če ne stoletja. Večina slovenskih občin namreč kot prednostne razvojne dejavnosti postavlja turizem. In mnoge se kitijo z lepo naravo, ki ji je status priznala EU s proglasitvijo za območje Natura 2000. Če jim je kakšen park ali država v imenu naravovarstva postavila še usmerjevalne količke in infotable, so pa sploh srečni.Vsaj nekaj denarja z državne malhe na občinsko ...
Dejansko pa redki vedo, kaj v EU izvorno pomeni Natura 2000, in govorjenje, da gre za priložnost, je zgolj dobro uporabljeno komunikacijsko orodje. Ali bo dolgoročno uspešno, govorjenje namreč, brez dejanj, se še ne ve, niti za eno stran, niti za drugo. Hudo redki tudi vedo, kaj pomeni
eno drobno močvirje z na pogled neugledno rožico v sklopu silno obsežne Evrope, in
mnogih območij, ki so biodiverzitetno zelo zelo bogatejša kot naša. In Natura 2000 v EU ima izključen namen varovati najdragocenejšo
evropsko naravo, in ne našo lokalno naravo, še manj naš osebni čustven
odnos do nam najbližje narave. Bi včasih rad, da bi bilo drugače, pa ...oprostite, tako je. Na cmeravosti se razvoja graditi ne da, niti naravovarstva. Le na dejstvih. Naša dežela je najlepša le za nas, za turista je enako lepa kot vse druge. Povrh v bistvu sploh ne občudujemo cele dežele, občuduje le vsak svoj (turistični) vrtiček. Izjeme so redke, premalo poznamo!
In kaj je še huje? S tako demagogijo se zdi, da smo naredili škodo turizmu, s katerim bi bili lahko (denarno) bogatejši, in naravi, s katero bi bili lahko (duhovno) bogatejši. Plus-plus se je spreobrnil v minus-minus. Spominjali se bomo morda, da smo imeli priložnost.
Zakaj vse to? Saj vendar kaj takšnega ne more priti izpod tega peresa, ki piše ZA naravo in ZA ljudi. Naravovarstvo da uničuje turizem? Takole je: naravovarstvo uničuje turizem, ker mu ne pove resnice. In obratno.
Imamo pač srečo. Narava bo v vsakem primeru preživela in tudi človeka bo obvarovala. Ali bosta turizem in naravovarstvo, se pa še ne ve. V praksi pa: obe človekovi panogi se bosta morali predvsem pošteno bolj poglobiti v svoje bistvo. Po tem bo zanesljivo nastal tudi prostor in možnost za sožitje in za vzporednost. In za bogastvo v vseh smislih. Tako bomo kot človeška vrsta največ prispevali, da se bo narava najbolje ohranila s človekom vred.