Zrcalo je, kot smo ugotovili, preprosta reč. Pogledaš se, odslika te. Projektorji so bistveno bolj zahtevni. Namreč, nate mečejo sliko, kakršno si drugi ustvarjajo o tebi. Ste opazili razliko med ednino in množino?
Zdi se, da na primer mediji, pa tudi mi navadni pri vsakodnevnem komuniciranju, obdelovane problematike ne osvetljujemo, ampak nanjo projeciramo svoj pogled, svoje videnje in svoje zamisli, celo svoje zamisli, načrte in hotenja. In teh projekcij je mnogo, z vseh strani, z vseh zornih kotov in v vseh možnih barvah in možnostih.
Svet zrcal je tako pravzaprav še dokaj preprost in obvladljiv, svet projekcij pa postane multibarvita predstava, kjer resnica verjetno (ali celo očitno) ne more več najti prostora za svojo svetlobo.