Težave redko nastanejo iznenada. In ko/če iznenada pridejo, so vse prejšnje stopnje najpogosteje kar pozabljene. Človek ne ve več, kje je skrenil s poti. Ali pa noče vedeti. Potem so vsekakor krivi drugi.
Že če greš na potovanje zato, da povsod slikaš sebe - bo čas povedal,
kaj to pravzaprav pomeni. Mar ne greš zaradi tistega, kar tam vidiš, da tisto tam tudi res vidiš?
Če delaš v nekem poklicu - mar ne gre za to, da tisto področje kar najbolje uspeva - pa naj bo karkoli, katerakoli izobrazba ali sposobnosti. Vseh skupaj nas je verjetno ravno zadosti za vsa dela.
In če živiš življenje: mar ni nanjbolj smotrno, da hodiš po poti tega življenja in ne po poti sosedovega ali poti nekeza zvezdnika, ali nenazadnje po poti neke virtualnosti, ki ti jo prodaja - seveda brezplačno in z enormnimi popusti - sodobno potrošništvo?
Včasih so učili, da se gledati v zrcalo ne spodobi preveč. Gledati vase je hud greh, pravzaprav ni greh, nesreča je za tistega, ki to počne. na potovanju, v poklicu ali sploh v življenju. Nesreča.