Mejo med ženskim in moškim spolom očitno postavlja narava. Pri večini t.i. višjih živali in rastlin jo nekako razpoznavamo, pri mnogih živih bitjih - t.i. nižjih - je zabrisana v sistem, ki ga razpozavamo kot večspolnost. Znano je tudi, da nekatera "nižja" živa bitja v času življenja spol tudi menjajo, oziorma so spolne celice tako enake med seboj, da težko ločujemo, kdaj gre za žensko in kdaj za moško gameto. Celo pri "višje" razvitih živalih vemo, da se v starejših letih ženski spol vrste hormonsko približuje moškemu. Ja, in še iz ljudskih modrosti mnogih staroselcev vemo, da dozorevajoči mladci starejših žensk niso imeli za ženske in so jih tolerirali v svoji bližini (t.i. starke, botre, pehte, jage babe ipd.)
Kaj se bo zgodilo z družbo, če bo človeka tiščala na stopnjo nižje razvitih bitij, ne vemo. Vsekakor pa se zdi, da so nekatere vloge v življenju družbe primerne za moške, druge za ženske, in nič drugače. Žal, narava ne da, in človek je še vedno tako šibak pred to naravo, da je ne more prepričati v nasprotno. Lahko se pogovarjamo, lahko filozofiramo, tudi gibanja imamo lahko takšna in drugačna, za take in drugačne spole ali brez spola. Morda je celo prav, da zadeve na ta način ozaveščamo. Zdi pa se, da gre za trošenje energije, ki se evolucijsko človeku ne bo moglo obrniti v dobro.
Ženska ne more biti bolj moška kot moški. Moški pa nikoli bolj ženski kot je ženska sama. Nobeno dokazovanje nasprotnega ne bo moglo premagati težnje narave, da najbolje prenese samo originalnost in da ponaredek ne velja, in da ravno to ni nič narobe, da zaradi originalnosti in različnosti lahko sodelujemo in soustvarjamo.
http://idejalist.blogspot.com/2013/12/spolne-kvote-predvsem-v-solstvu.html
In vendar je zanimivo, kako se odločajo o kakšnih zadevah moški in/ali ženske na kakšnih sodiščih. Posebej v primerih, ki se jih v bistvu niti ne tičejo, saj se tičejo tistih, ki (še) niso moški in ženske, ki so torej še otroci v najžlahtnejšem pomenu besede in dejanja.