Morda je prav, da nekdo tudi napiše, čeprav imajo takšna razkritja lahko posledice.
Verjetno ste že kdaj dobili v poštni predal ponudbo, da vam nekdo pripravi projekt za zlatozveneča EU sredstva. Takorekoč nič vam ne bo treba narediti. Samo povedali boste tri stavke, da ste za, da se strinjate, in da popolnoma zaupate profesionalcem. Vsebino vam bodo napisali glede na javno objavljene podatke na vaši spletni strani - bistveno je itak, da je zadeva formalno prav in do zadnje pike pravilno napisana, zavita v pravi celofan in nenazadnje, da je dobro zlobirana To pa bodo preofesionalci medna res znali, saj so profesionalci. Vsekakor boste nekaj dobli, verjetno nekaj sto metrov pločnika od zaselka brez otrok do središča vasi, ali kakšen aparat, skoraj gotovo odličen prenosni računalnik, lahko boste šli na eno službeno potovanje, kjer bo vse plačano, ob tem pa doživeli veliko PR kampanijo - ne nujno za vaše podjetej ali ustanovo - z goro modrorumeno ozvezdenega papirja ipd.
V čem je skrivnost? Morda je že dvajset let, ko je neka slovenska eminenca trdila, da pri nas živimo od propadlih projektov. Zgleda, da se je promocija ukoreninila, in je to postala moda. Namreč: ponudba priprave projektov je toliko, da že ta dejavnost sama ne sebi predstavlja določeno ekonomijo. Ustanove, ki jim denar leti iz davkoplačevalskih žepov denarnih tokov pa pogosto ne presojajo prav dobro, zato jim nekaj tisočakov za naročilo napornogrdobijskobirokratskegaeuprojekta ne zdi veliko. In teh nekaj tisočakov so izjemna priložnost za neka posebna podjetja.
Gre za firme, ki imajo nepomembno malo zaposlenih, in ki izkušnje sproti kupujejo in odvečno odpuščajo - torej gre za labilno kratkoročno ekonomijo. Na trgu je namreč kar nekaj znanja o EU projektih, predvsem ga imajo naveličani kotrolorji ali kontrolorke teh istih projektov, ki dopoldne za projektno pripravniško plačo projekte kontrolirajo (so namreč cdel projektnega probrama, začasno zaposleni torej), popoldne pa služijo s pripravo novih, ki jih bodo nekoč kotrolirali. Nič nimam proti temu, da mladina zaluži, in da pošteno zasluži, celo hudo je, da morajo imeti dve službi za normalno življenje ... Celo to se mi zdi kar v redu, da nekdo izkoristi priložnost in zasluži za kruh in še kaj zraven. Problem je sistem.
V bistvu v tem skrivnostnem ekonomskem kroženju firmi namreč niti ni pomembno, da bi takšne projekte za tisto ustanova pripravila in ptencialno pridobila, saj je za firmo, ki projekt piše važno le to, da zadovolji trenutno malho in torej pokasira od priprave projekta. Zadeva je tako tudi najbolj čista, ni se treba ukvarjati s "težavnim" brusljem, nenazadnje tudi tista deklica, ki je popoldne pisala projekt, jutri ne bo imela preveč napornega dela s kontrolo "težavnih" izvajalcev. Tako je krog zaključen. Projektov ni. Mali tisoči krožijo po državi, ki od njih celo pobere nekaj malega davkov, milijardni denar pa ostaja v "težavnem" bruslju, ker celoten sistem deluje tako, da samega sebe tolerira.
Skratka bankrot, preden smo sploh začeli pošteno poslovati.
Ni vedno tako, je pa vse pogosteje.
(Se nadaljuje)
http://idejalist.blogspot.com/2014/07/nikar-ne-recite-eu-sredstva-2014-2020.html