Pranje avtomobila ni tako preprosto, kot se zdi. No, seveda je, če gledamo velike vrteče se krtače v avtopralnici, se nam zdi, da to pa res ni problem - tudi doma, le z nekoliko manjšo krtačo bo šlo, le sorazmerno počasneje, in kakšna packa bo ostala, ko se bo avto posušil.
Obstajata dva tipa čiščenja. Česarkoli. Prvi tip je avtomatično, drugi tip je sistematično. Razlika je strašanska. Prvi tip na primer predstavljajo avtopralnice, ali v zadnjem času robotski sesalniki. Če boste čist avto zapeljali v pralnico, vam ga bodo velike krtače gotovo prale, vendar ga ne bodo oprale, ker čistega avtomobila oprati ni mogoče. Torej, ne glede na to, ali je nekaj čisto ali umazano, porabimo enako količino energije. In denarja. In lahko se še bolj trudimo in še bolj posnemamo najbolj odlično robotsko pralnico - avto ne bo nikoli bolj čist, kot je že.
Drugi tip je tisti, pri katerem nesnago najprej spoznamo. Čistimo samo nesnago, samo z izbranim, pravim čistilom in samo na tisti način, ki ni statistično ugotovljen, ampak konkretno spoznan na konkretnem primeru. Energije za čiščenje gre natančno toliko, kolikor je nesnage. Nikoli več.
Če delamo avtomatično, obstaja nevarnost, da energijo, ki bi jo sicer uporabili za čiščenje, uporabljamo za nekaj, kar ni potrebno, za ukvarjanje s čistim avtom, na primer. Zgodi se potem, da nam energije ali denarja zmanjka za tisto, kar bi bilo potrebno. Na primer delo, učenje, pogovor, ali prosti čas.
Pri avtomatičnem čiščenju - ali kateremkoli delu - ki nima učinka, ker je bil učinek že prej dosežen, ljudi ne moremo prepričati, da smo uspešni. Morda jim bomo dokazovali, da smo pridni, ampak, vprašanje, kdo in koliko časa bo nekdo verjel. Morda kakšnemu pripravniku, ki se mu avtomatično delo šteje kot pridobivanje izkušenj, ali kakšnemu guruju, ki (tokrat v ozaveščenem in le navideznem) avtomatizmu ponavlja iste gibe dan za dnem.
Pri sistematičnem čiščenju - ali kateremkoli delu -, kjer človek vključi razum, prepoznavanje, skorajda analizo, bo skoraj zanesljivo rezultat opazen. Če ne drugače, ga bodo opazili skozi zavidljive poglede, in sicer bodo zavidljivi zato, ker bomo delali manj, naredili pa več, ali še bolje, ker bo sploh narejeno tisto, kar mora biti narejano. In pri tem verjetno celo ne bomo pridni.
---
Gotovo ste se že srečali z obrtnikom ali prodajalcem, ki govori, kako so izdelki drugih zanič, kako se kvarijo, propadejo; in da je samo tisto, kar on prodaja ali izdeluje, nekaj vredno. Pogosto taki ne postavljajo sistematične diagnoze, ampak predvesem avtomatično. Svoje poslovanje avtomatično usmerjajo v to, da imajo oni opravek, ne pa da imamo oboji dober izdelek. Stroja ne bo popravil, ampak bo zamenjal večji del, ali kar celega ...
Podobno je v politiki in javnem življenju. Zdi se, da mnogi delujejo, celo vladajo povsem avtomatično. Vladanje jim pripada po t.i. demokraciji. Sistema ne potrebujejo.
---
Otroke ne zadostuje naučiti čiščenja, ampak predvsem prepoznavanja nesnage. Morda bodo zato nekoč dobri politiki.