Ko človek v medijih prebira obnovoletne pogovore z raznimi osebami slovenskega javnega življenja, se zdi, da ljudje gledamo na svet pretežno nazaj. Torej, večina se ozira na prehojeno pot, ne le preteklo leto, ampak običajno na daljše obdobje. Ugotavljamo to in ono, zdi se nam, da je bilo tako in tako, oni je storil to tisti ono. To se je spremenilo, to se ni spremenilo, marsikaj je šlo na slabše in nemalo je kritik ter mnoge se zdijo upravičene. Dogaja se celo tako, da smo načrtovanju za prihodnje leto pridejali prodevnik neuresničlivega, ker pač ni pogojev, ker smo itak slabiči in nam nič ne uspeva, in ker še lasnkih obljub nismo sami sebi izpolnili. Tu in tam se torej zdi, da gre za zaključevalski nihilizem, ki pa se pojavi le zato, ker so morda iste osebe krojile isto preteklost, in zdaj (čeprav moramo dovoliti možnost spreobrnitve in stalnega osebnega napredka) nekako solijo pamet tistim, ki so bili v preteklosti odrinjeni ali so se umaknili.
Bralci smo vseeno nekako pomirjeni, zdi se nam, da nekdo vendarle sistemsko skrbi za ta svet, nekateri torej nekaj vidijo, nekako širše, morda celo globlje.
Obstaja pa pomembna razlika, ki ostaja skrita. Mešamo namreč dva tipa ugotavljanja. Prvi je ta, da nekdo najprej nekaj ugotavlja, in šele potem analizira, če sploh. To je delo za nazaj, ki ne more imeti posebnega učinka, saj ugotovitve pretežno ne temeljijo na nobenih analizah. Žal se zdi, da v obravnavanih pogovorih s slovenskimi osebami javnega življenja to niti ni redek primer. Ugotavljamo in ugotavljamo, celo vljudni smo, še posebej smo ovinkasto vljudni do tistih, ki bi jim šla v obraz povsem drugačna beseda.
Drugi tip je povsem drugačen. Vsaka beseda temelji na verodostojnih podatkih in analizah teh podatkov. Ugotovitve iz takšnega procesa, ki ga pravzaprav zmorejo redki, so običajno krajše, ali pa jih celo ni v javnosti, saj za svoj obstoj javnosti v bistvu ne potrebujejo. Najbolj pomembna značilnost takih ugotovitev pa je, da že same na sebi vsebujejo pogled v prihodnost, oziroma še več, ne le pogled, ampak že konkretno stopajo na pot napredka.