Če hočeš nekaj kakovostnega kupiti, se seveda moraš prej podrobno
pozanimati, kaj je, kako deluje, če je dobro, če ustreza tvojim zahtevam,
in podobno. Imamo dve možnosti. Najprej si značilnosti artikla natančno pogledamo na spletnih straneh, vključno z neodvisnimi ocenami in izkušnjami uporabnikov. Potem lahko gremo v neko trgovino, kjer ta izdelek imajo, in si ga ogledamo.
Če že po prvi stopnji vse veš, pravzaprav ni treba v trgovino. Prinesejo na dom. A kaj, ko bi si človek rad še kaj ogledal, prijel v roke, sam preizkusil.
A zgodi se naslednje.
Če grem v tehnično trgovino, mi tam iz leta v leto vedo manj povedati. Sicer vse bolj govorijo, uporabljajo celo metode, da nekaj, kar misliš kupiti, prav oni doma uporabljajo, in se odlično obnese ...
Zgodi se celo, da ljudje tam, zaposleni, nič ne vedo, in gredo na spletne strani pogledat, kaj je tisto, kar bi rad kupil. Kadar gre za en izdelek, se še nekako izide, če gre za več podobnih izdelkov, ki bi jih kot kupec želel primerjati v živo ker je zato prišel, se zadeva zaplete.
Tako kupcu nekako postane nerodno gledati v tuj računalnik (če prodajalec to omogoči, pa sej je v bistvu služben), še bolj mu je nerodno, ker se morda prodajalec niti ne znajde, oziroma bi se sam na spletu bolje znašel, ker je to že delal doma.
Seveda obstajajo še druge rešitve. Lahko si "izposodiš" enega od razstavljenih računalnikov, če seveda kupuješ v taki trgovini, da jih imajo. Lahko tudi se vsedeš v kot in se s pametnim telefonom povežeš sam, in pregledaš tiste značilnosti in primerjaš lastnosti in cene ipd.
Ampak to že traja, in človek se potem že vpraša, če je prišel v trgovino brskat po spletu.
Tako je to, s kupovanjem. (K sreči tudi zato lahko manj kupujemo.)
http://idejalist.blogspot.com/2013/10/kupovanje-po-pravilu-n1-in-n-1.html
http://idejalist.blogspot.com/2012/11/kruh-v-trgovini.html