To ni recikliranje. To je presitost.

Po neki ulici je že več let vkopan kanalizacijski vod, ki se zgoraj in spodaj slepo konča. Spodnji konec naj bi se nekoč podaljšal do naslednje skupine stavb, kakih 800 metrov naprej. Od tam naj bi vod tekel do nedavno zgrajene čistilne naprave, ki je oddaljena kake 4 km. Zaradi višinske razlike in konfiguracije terena bodo potrebna štiri prečrpališča.

Vprašamo se,
čemu je sploh potrebno zbiranje odplak, kjer za zbiranje in čiščenje porabimo tako veliko energije. Pa še, zakaj in čemu je koncentriranje odplak dobra rešitev. Vse hiše so novejše in že imajo greznice na tri prekate, ki delujejo po podobnem principu kot nova velika čistilna. V našem kraju in tudi drugod na podeželju ne poznam primera, kjer bi bila samočistilna nosilnost podlage skupaj s triprekatno greznico neučinkovita. Ali fekalije iztekajo le fiktivno? Smo res tako bogati, da zavržemo nekaj, kar deluje? In naredimo drugo, kar spet deluje, a so obratovalni stroški in poraba energije bistveno višja? In cena višja in provizije višje?

Fekalije je nujno potrebno nadzorovati. Tudi zbiranje ostankov človekovega prestiža nad svetom je popolnoma smiselno tam, kjer veliko ljudi živi na manjši površini, na primer v mestih, spoh v velemestih. Nikakor pa nima pomena čistiti na zalogo. Torej čistiti nekaj, kar se že čisti, zgolj z namenom, da če slučajno tisto prvo," zastarelo", odpove ... Ravno tako lahko odpove velika čistilna naprava. Kam pa gredo takrat odplake? To je ekološka bomba!

Čemu torej koncentriranje odplak na podeželju? Čemu čistilna naprava na vasi? Zberemo, da potem razpršimo? To ni recikliranje. To je presitost, okoljska presitost.