V Sloveniji nemalo podjetij in ustanov z gospodarskega in družbenega področja dolga leta vodijo isti ljudje oziroma kar isti posameznik. Nekatere, ksreči jih tudi ni malo, dobro uspevajo, in so zaradi jasnega in transparentnega poslovnega modela sposobne premagati tudi občasne težave in napake. To velja še posebej za zasebnike, nekaj pa tudi za večja podjetja v večinski državni lasti.
Ostati na položaju je večinoma težko.
Če delaš kompromise, te izženejo zaradi kompromisartva. Če si radikalen, te zaradi radikalnosti ne marajo. Mlačneži morda še najbolje shajajo - ker (vsaj na videz) ne delajo nobene škode.
Eden od načinov, kako ostaneš na položaju, je ta, da pred volitvami oziroma malo pred iztekom mandata svoji ustanovi nakoplješ težave. Na primer vzameš visoko bančno posojilo z nesrečno neugodnimo obrestmi, naročiš ali povzročiš davčno revizijo poslovanja, animiraš sindikat k stavkam, sprožiš zapletene disciplinske procese, po možnosti v povezavi s sodnimi procesi, začneš projekt ali finančno težko investicijo, in podobno. Skratka iznenada, tik pred menjavo in najraje povsem izven obljub ali programa z začetka mandata.
Vsak, ki se vsaj razume na vodenje, in ima za tovrstno delo vsaj nekoliko talenta, se nasledstvu v tako predpripravljenih podjetjih, raje izogne. Namreč, v (prihodnjem) mandatu, ki bi ga po svojih sposobnostih lahko prevzel, in bi to bilo morda dobro in zdravo za podjetje, nima nobenih možnosti vzpostaviti normalnih razmer, kaj šele spodbuditi razvoj. Pogumni so vedno redkejši.