Razmere
niso ugodne za vizionarski razvoj, čeprav se v družbi vse bolje
kaže, da besede razvoj morda nismo razumeli prav. Večini ljudem je
namreč „razvoj” postal sinonim za finančno blaginjo, torej za
stanje, statiko, ko imaš že vsega zadosti in se potem
„razvijaš” – kdo ve kam – verjetno v prestiž in
potrošništvo. Razvoj bi morali najprej razumeti kot dinamiko, ne glede na to, kje
ga začneš, lahko na ničli, lahko pod njo, najpogosteje v nekem
povprečju.