Ozrite s kdaj v reveža, namernega ali nenamernega klošarja, siroto. Morda v velemestu, ki ga boste obiskali med počitnicami. K sreči se zdi, da pri nas vidimo več odraslih in redkeje otroke. Vseeno, kaj je razlog za njihovo stanje. Ozrite se vanje, gotovo se boste, ko ga/jo boste videli, kako odpre smetnjak v zakotni ulici, morda v ozadju gostišča ali prodajalne. Ali pa kar sredi glavne nakupovalne poti seže z roko v obcestni koš za odpadke in na hitro prebrska.
Ga je sram? Jo je sram? Je mene sram?
Bi dal denar, kupil kos kruha, čokoladico, ki jo imam vžepu, morda podaril rožo iz srca?
Dejanje tega sramú se ne začne pri revežu, ki ga zagledamo na ulici. Sramota se začne pri domačem košu za odpadke. Ozrite se najprej na ta koš, in iz njega poberite vse, kar ne sodi tja. Jutri pa vanj sploh tistega sploh ne odvrzite. Narava vam bo hvaležna. In tudi ljudje, čeprav vam morda nikoli ne bo dano tega vedeti.