Ima danes narava sploh lastno vrednost?

V Zahodni civilizaciji je od renesanse in znanstvenih revolucij naprej narava vse bolj izgubljala svoj pomen kot vrednota, pridobivala pa podobno vzročno‑posledičnega stroja. Vrednost se je ocenjevala zgolj

Rituali in kulti, in okoljska kriza

V nasprotju z okultnim, ki je izmišljotina posameznikov in se kot nekaj‑podobnega‑ritualu pojavlja določeno časovno obdobje, gre pri ritualu za simboliko, ki je izvorno objektivna, in ki človeka presega v biološkem smislu.

Rimski škof Frančišek

La vocazione del custodire, però, non riguarda solamente noi cristiani, ha una dimensione che precede e che è semplicemente umana, riguarda tutti.

Ukleščenost človeka v nepozabljanje

Človek ne more uiti misli o samem sebi kot središču sveta. Mar ni to najhujša ukleščenost v vztrajnostni tok narave, da smo v vse znanstvene in religiozne teorije razvoja od prapočela do vrhunca postavili sebe? Tudi v tiste sodobne teorije, ki temu v besedi sicer

Gluhonemost in slepota zahodne znanosti

Jezikoslovci na svetu razlikujejo približno 6000 različnih jezikov, od katerih ima vsak svoje značilnosti, ki se jasno ločijo od drugih. Med njimi obstajajo takšne razlike, da se je treba novega jezika zavestno naučiti

Dobro jutro, evropska sredstva

ali 
Sedem pravil o naddržavnem EU proračunu

Občasno v javnih glasilih vznikne prava evforija o tako imenovanih evropskih sredstvih. Novinarji, ki imajo očitno zelo različno stopnjo vpogleda ali poznavanja vsebine, skušajo bralce prepričati, da gre za temo, ki je izjemno pomembna za rešitev vsesplošne krize Slovenske države. Seveda predvsem gospodarske, kjer

Družbeni korektorji

Družbeni korektorji imajo sposobnost izjemno natančnega opazovanja in dojemanja sveta, predvsem odnosov med rečmi v svetu. Zdi se, da v sebi poznajo prihodnost, ki je sicer nikoli ne napovedujejo.
Sicer živijo navidezno v svojem odmaknjenem svetu, v svojem poklicu, s svojimi bližnjimi, pač na zunaj nič posebnega.

Začetek in konec glasbe

Glasba se začne v molku in konča v poslušanju.
Glavni organ izvajanja glasbe je uho.
Glavni organ za poslušanje glasbe je človekova notranjost.

Gremo v naravo! Spoznavanje.

Zdi se, da se je znanost zelo zapletla in da določevalni ključi postajajo nemogoče in neuporabno komplicirani. A težave s ključi imamo tudi mi, vsakdanji obiskovalci narave. Dokler o neki vrsti beremo v knjigi, primerjamo lastnosti na risbi ali fotografiji ter na spletu, se nam zdi vse logično. Na terenu pa se tako pogosto zaplete

Tri usmeritve naravovarstva

Od 70-tih let preteklega stoletja se v povezavi z naravovarstvom pričnejo oblikovati tri usmeritve: naravoslovna, upravna in etična. Naravoslovje nam daje odgovor na vprašanje kaj varujemo, uprava se ukvarja z vprašanjem kako varujemo, etika v najširšem smislu nam odgovarja zakaj ali čemu varujemo naravo. Vsaka usmeritev ima svoje metode dela: naravoslovje empirične, uprava operativno‑politične, etika pa skuša nadgraditi stoletja napredujoče humanosti.

Znotraj vsake od treh usmeritev se sicer pojavljajo nasprotja, vendar

Razcepljenost in uravnoteženost človeka in družbe

Zdi se, da je vzrok za mnoge človekove težave notranja razcepljenost človeka. Povsem jasno je, da ne obstaja popoln uspeh in niti popoln neuspeh. Vedno sta v človeku vsaj dva pola, dve razpoloženji, dve stanji duha; in ti stanji v notranjem duhovnem prostoru in času stalno

Raz-laga celovitosti

Z besedami je težko raz-ložiti nekaj celovitega. Morda celo nemogoče.

Zagovorniki pravic živali

Med tako imenovane etike narave uvrščamo tudi zanimiv pojav, ki se mu večinoma reče pravice živali. Vendar ne gre za pravice vseh živali, ampak za (nekoliko poenostavljeno) pravice izbranih vrst. Teoretiki, na primer Tom Regan, Peter Singer ali Paola Cavalieri utemeljujejo, da imajo pravice tiste vrste, ki lahko čutijo bolečino ali ugodje. Te teorije

Sonaravna ali zelena arhitektura

Svet se končno spreminja. Težnje k sonaravnemu življenju se uresničujejo v dejanjih. Izobraževanje je uspešno, odpadke obvladujemo s sortiranjem, knjige

Sistemske teorije

V preteklem, to je 20. stoletju, so mnogi znanstveniki ugotovili, da je raznolikost v znanosti presegla vse meje obvladljivosti in da količina znanja zaradi obsega ne omogoča več vrednotenja tega znanja. Razvile so se mrežne in sistemske teorije, ki so preko matematike peljale v razvoj kibernetike, ideje pa se pojavljajo tudi na drugih področjih,

Objektivistične in subjektivistične etike

Kaj pomeni etika, pravzaprav sploh ni jasno. Nekateri se nagibajo, da je to grška sopomenka latinske morale. Drugi trdijo, da morala predstavlja neka konkretna pravila ali principe, etika pa teorijo o teh pravilih oziroma principih. Spet drugi trdijo, da

Biologija religije

Značilnost religij so rituali ali obredja, to je ponavljanje določenega dejanja v določenih časovnih presledkih. Tu ne gre za magijo ali okultne dogodke, ampak za vsakodnevno ali vsakoletno običajno življenje. Glede na izvor gre pri ritualu za simboliko, glede na cilj pa

Vztrajanje posameznika v spoznanem

Z vprašanji, koliko človek lahko spozna in kolikšna je moč spoznanja, so se ukvarjali mnogi filozofi. Teoretična, lahko bi rekli sterilna razglabljanja, so nekateri uspeli prenesti v praktično življenje, oziroma bolje, so svoje lastno življenje večstransko povezali s svojim lastnim mišljenjem. Mnoge teoretične teze

Zakonitost v naravi in družbi

Narava ima svoje zakonitosti, ki jih naravoslovci različnih panog raziskujejo in na podlagi raziskav delajo zaključke.
Družba ima svoje zakonitosti, ki jih

Vztrajnost in čas

Vztrajnost je vrlina, ki verjetno zaradi svojega fizikalnega izvora odlično odseva dimenzijo časa. Zavedamo se, da so dosežki sedanjega trenutka mogoči le zaradi vztrajanja preteklih dogodkov, bodisi ponavljajočih ali sosledja različnih. Hkrati se zavedamo, da pri vztrajnosti ne obstaja nobena rezervacija za prihodnost. Ne moremo reči, da bomo vztrajali jutri – oziroma, če to že rečemo,