Biologija religije

Značilnost religij so rituali ali obredja, to je ponavljanje določenega dejanja v določenih časovnih presledkih. Tu ne gre za magijo ali okultne dogodke, ampak za vsakodnevno ali vsakoletno običajno življenje. Glede na izvor gre pri ritualu za simboliko, glede na cilj pa
za vzdrževanje določene kulture in civilizacije.

Zahod, zaradi globalizacije pa praktično večina sveta, je prežet z rituali, ki izvirajo iz krščanstva. To je naša kultura in civilizacija dnevnih ritmov, na primer zajtrk, kosilo, večerja, ali letnih ritmov, na primer božič, pust, velikonočna luč, kres, zahvalni dnevi; nenazadnje tedenski delovni ritem s prosto nedeljo in leto kot koledar.

Starodavni in še ohranjeni ljudski običaji nam pričajo, da večina krščanskih obredij zgolj prevzema rituale nekdanjih religij. Spretni učitelji novejših religij so znali zamenjati vsebino rituala s svojimi vsebinami, kar se je verjetno izkazalo za najbolj enostavno in najbolj uspešno. Simbolika je ostala vsaj približno enaka, vsebinsko globino pa so večinoma doumeli le učitelji - običajni vsakdanji ljudje smo navadno prepočasni, da bi vsebine zares dojeli v globino.

Podobno zamenjavo vsebin posameznih ritualov v zadnjih stoletjih izvajajo tudi politični in potrošniško-komercialni sistemi, ki s tem kažejo nekoliko želje nagnjenosti k religiji.

Danes rituale gledamo z očmi zgodovinskega spomina, ki seže morda tisoč, ali kvečjemu nekaj tisoč let nazaj. Zgodovinski spomin se zaradi globalizacijskih procesov krajša, zato se mnogi ljudski običaji ohranjajo zgolj v zapiskih družboslovnih znanosti.

Razvoj človeka in človeštva pa je ugotovljeno bistveno daljši kot zgodovinski spomin sedanjega človeštva. Zato ni razloga, da se menjave vsebin ritualov niso menjale tudi v nam neznani preteklosti, saj človek v zadnjih tisočletjih ne kaže bistvenega globinsko-duhovnega napredka. Priznati si namreč moramo, da so sveti ali posvetni spisi, kot na primer Bibilja, Vede, grška, kitajska modrost ali ljudske pravljice, danes še popolnoma enako duhovno aktualne kot pred tisočletji, ko so nastali. Da se stare modrosti niso ohranile v večjem obsegu, je morda razlog le v neustreznih prenosnih sredstvih, torej manjšemu številu osebkov in s tem večji ranljivosti populacij za ustni prenos, nezmožnostih zapisa ali neustrezna podlaga za zapis.

Če bi torej raziskovali nazaj, pa po sedanjih znanstvenih metodah tega pravzaprav niti ne moremo, bi najbrž ugotovili, da vsi sedanji rituali izvirajo iz dogodkov v naravi. Letni so posledica kroženja Zemlje okrog Sonca in nagnjenosti Zemljine osi, ki povzroča letne čase. To pomeni razlike v dostopnosti hrane in s tem vrste hrane, zunanjih okoliščinah kot so toplost ozračja, ki povzroča sezonske selitve, dolžin dneva in noči, od katerega so mogoče odvisni različni metabolizmi, vključno z delovanjem možganov. Mesečni in tedenski dogodki so posledica kroženja Lune okrog Zemlje. Za človekov organizem se je izkazalo, da je koristno sedmi dan počivati.

Še na nekaj je treba opozoriti. V nasprotju z okultnim, ki je izmišljotina posameznikov in se kot nekaj-podobnega-ritualu pojavlja določeno časovno obdobje, gre pri ritualu za simboliko, ki je izvorno objektivna, in ki človeka presega v čisto biološkem smislu. Zato gre za neizbrisno izvorno povezavo človeka in ostale narave. Izkaže se celo, da rituali niso in nikoli niso bili namenjeni objektu, torej čaščenju nekih božanstev, ali sil ali svetnikov, ampak so bili vedno namenjeni subjektu, torej človeku kot takemu. S pomočjo ritualov, ki so ga hrati povezovali z izvorno naravo in se je s pomočjo prestavljanja naravnih pojavov na simbolno raven nekako trgal od narave, je človek lažje preživel.

Rituali so, ne glede na trenutno obliko ali morebitno sedanjo vpetost v določeno institucijo, naša povezava z prvinskim človekom, z biološkim človekom, takim, kakršen je izšel iz narave.