Že kar nekoliko let nazaj, verjetno izvirajoč še iz prejšnje države, kjer so bili preštevilni zakoni menda bolj tako-tako, se je med ljudstvom širila šala, da bi država potrebovala samo še en zakon s samo še enim samim členom, ki bi se glasil:
"Z uveljavitvijo tega zakona spoštujemo vse dosedanje zakone."
Danes smo bistveno napredovali. Za vsako reč imamo ali pa hočemo imeti zakon. Pa če je še bolj neumna. ali pa, če je še bolj stvar človeške etike in notranjosti. Če je uzakonjeno menda bolj velja, pa nasprotnika lahko kaznuješ ne glede na to, ali je dejanje prekršitve bilo ali ne. Hkrati lahko ta nasprotnik tudi tako dolgo čaka, da zakonodajo spremenijo, in se kršitve torej sistemsko odpravijo.
Današnji napredek pa - zanimivo - je v tem, da se v zakonodajnem pravu gremo ravno obratno. Država sprejema zakone, na osnovi katerih je mogoče delovati nezakonito, predvsem pa neetično.
Dejansko tu ne gre za obrat. Že prej je namreč bilo nespoštovanje zakonov nezakonito (brez tistega posebnega enostavčnega zakona). In danes je ravnom tako.