Transplantacija je dandanes dokaj neredeik medicinski poseg, ki v večini primerov celo uspe. Zanimivo je, da je nekako najbolj enostavno presediti organe, za katere smo spoznali tekoče agregatno stanje. Torej, izmenjava krvi je tako enostavna, da se sploh ne smatra kot presaditev, ampak zgolj kot rutisnki del metode.
Bi se lahko vprašali, kako pa se presajajo misli, ideje, reakcije, fiziološki odzivi, za katere smo nekako ugotovili, da bi to lahko bili organi v nekem fizikalno opredeljivem agregatnem stanju - v biološko pač ne, čeprav gre prav tu za "živost"? Torej nekakšno stanje blizu plinastemu?
Je tu transplantacije v bistvu še bolj neopazna, še bolj integralni (življenjski?) del organizma samega, oziroma odnosov med organizmi? Gre - razen pri fiziološko nevronskih procesih, kjer celice že med ontogenezo komunicirajo med sabo in druga drugi določajo funkcijo - za vsakodnevno stalno prenašanje "organov" med organizmi, torej prenašanje navad, učenje, načinov reagiranja, ... vse te in še druge reakcije med osebki iste vrste in medvrstno, ki so morda kar odločilne tudi pri evoluciji?