Kadar so časi v družbi napeti, se pojavlja še in še političnih analitikov. Ti po dolgem in počez - prevsem počez - obirajo izpostavljene posameznike, ki so baje v svetu pomembni ali se vsaj kažejo tako.
Biti politični analitik seveda ni kar tako. Dobro je imeti nekaj šole. Geografija danes ni problem, ko nas spletna digitalna tehnologija oskrbuje z vsemi podrobnostmi od Marsa do cvetličnih lončkov. A dobro je tudi nekaj znati, npr. zgodovine, bančništva, diplomacije, družbenih ali mednarodnih odnosov - tega nam googlovi strokovnjaki ne servirajo kar tako. In potem analitiki mislijo, da jim pogled na virtualno zemljo zadostuje.
Za politične analitike se neredko izdajajo raznorazni poklici. Novinarji, na primer, bolje rečeno novičarji. Kako je z novicami vemo: narekuje jih poslovna politika medijske hiše. Lahko so daleč od resnice, vsekakor pa proti konkurenčnemu mediju. A vseeno, na obeh koncih konkurence se iz novičarjev preblikujejo v analitike, saj od novic hitro preidejo na bolj brane komentarje, v katerih so stališča lahko deklarirana drugače kot je stališče vodstva. Predvsem so taka pisanja bolj sočna, in zato bolj zgledajo analitska. Analitiki so lahko tudi sociologi - če analizirajo družbo, so seveda prvi poklicani, ali politologi, ki po nazivu sodeč o politiki morajo nekaj vedeti. Če so slučajno teologi, se neredko kaže, da bi bilo bolje, če bi govorili o bogovih, a pustimo to.
Zgodi se tudi, da politiki sami naročijo analizo politike. To je potem vrhunec analitskosti. Če je naročeni rezultat ugoden, se politika lahko razvija naprej, če analitika kaže bolj na slabo, pa se jo (žal) prikroji tako, da zgleda dobro. Seveda se takoj ko opazijo, pojavijo opozicijski analitiki, ki potem analize analizirajo, za njimi pa spet pozicija, ki naredi analizo analize analize. In tako naprej.
Problem družbe ni v slabih analizah. Težava je bolj v tem, da iz množice komentarjev, polzasbnih mnenj in ugibanj, predvsem pa iz analiz, nič nimamo. Berite časopisa - jutri ne boste vedeli ničesar več. Ne bo potrebno! Manjkajo namreč sinteze.
Kdaj bomo v medijih opazili politične sintetike? Ampak takšne, ki bodo imeli nekaj več šole, predvsem pa znanja in intuicije, ki bo presegla spletno brskanje?