Papež je - saj to že vsi vemo - pred časom jasno priznal, da ni nezmotljiv. Teologi seveda tega ne morejo priznati, saj je kontradiktorno, da se je papež uprl samemu sebi. A to zdaj pustimo.
Nezmotljivost je ena glavnih lastnosti vsakege od nas. Tudi najbolj trdovratna, če bi se jo človek že slučajno hotel znebiti. Zato je najbolj ugodno, da enostavno pozabiš, da je to sploh kakšna lastnost, sploh pa, da odmisliš, da se to lahko zgodi prav tebi: torej, da si nezmotljiv/a.
Dokler je nezmotljivost zgolj zasebna - in srečo imamo, da nas ima večina zasebno nezmotljivost - je zadeva še nekako znosna. Pač v svoji sobi, predvsem v svojih mislih, si misliš, da imaš vse prav, da so misli, besede in dejanja skrajno pravilna, in da drugače ne more biti. Takoj pa, ko se nezmotljivost preseli v medčloveške odnose, ni več tako enostavno. A tudi to zdaj pustimo.
Devet osmin človeštva se te dni menda ukvarja z minulim časom ameriške volilne kampanije. Menda bo konec sveta ali vsaj četrta svetovna vojna, kot smo tu že ugotovili. Ukvarjati se z minulimi časi je seveda nevarno, če tega človek ne počne zato, da bi se iz zgodovine kaj naučil za svojo prihodnost. Problem tega konkretnega ukvarjanja pa je v tem, da analize kažejo, da se je devet osmin človeštva dejansko motilo glede napovedovanja rezultatov. Samo ena osmina naj bi pravzaprav na tiho vedela, kaj bo v prihodnosti.
In zdaj se godi isto. Istih devet osmin se ukvarja z napovedjo, kaj se bo zgodilo v prihodnje, torej v izvedbi rezultatov tiste kampanije. Čeprav mnoga dejstva, ki so že spet kar rahla preteklost kažejo drugače, istih devet osmin ponovno trdi, da je njihovova napaka pravzaprav nenapaka, ampak pravzaprav nepredviden dogodek, za katerega jih je tista preostala osmina potegnila za nos. Preprosto ni bilo mogoče, a je vseeno potem bilo mogoče. Ali drugače: nezmotljivost devetih osmin je bila tako trdna, da niti zdaj ne odneha. Nezmotljivost je namreč jasno večja od dejanskih rezultatov. Je enostavno čudovito nezmotljiva.
Problem pa je v bistvu še nekje drugje. Namreč, celota ima samo osem osmin. Deveta osmina pa ve, kaj dela, sploh pa ve, da ni nezmotljiva.