Novinarsko delo je težko. Že večkrat smo ugotovili, da se mnogi stalno zaposleni precej radi nagibajo v prepuščanju dela prekarcem, saj so ti bolj prodorni, v določenih primerih si več upajo, predvsem pa so bolj ubogljivi - kar seveda vedo lastniki vsakega medija.
Novinarje so na njihovih šolah seveda učili pisati. Začenši od lepega izražanja, upoštevanja slovničnih in pravopisnih pravil z namenom zmanjševanja lektorskih stroškov, priprave ustrezne strukture besedila ali slike ... Zaradi družbenopolitičnega ozadja so novinarske šole v nekaterih državah tudi nekoliko označene - nekaj pa je to tudi vsebinsko res.
Novinarstvo v smislu zbiranja gradiv in uspešnosti primernega objavljanja je na poti v prepad. Namreč, večino pomembnih novic ne napišejo več poklicni novinarji, ampak komentatorji. Misel je itak misel, in niti lepopis je ne ustavi. Tiskani mediji morajo omejevati velikost pisem bralcev, kontaktne oddaje na rtv medijih so raje kontrolirane in v ponavljanjih - neposredna oglašanja se omejujejo na oddaje o nedolžnih rečeh. Najbolj so na udaru danes prevladujoči elektronski mediji. Komentarje je treba - in hvalabogu to tudi storijo - vsaj pri etično delikatnih vsebinah dobesedno zapreti.
Prostor in čas se torej novinarjem v medijih neprestano manjša, in trend je proti ničli. Novica bo ena - in itak jo bodo (pogosto za kakšno državno in z davki plačano tiskovno agencijo) ponovili vsi mediji. Nanjo se bo vsulo na tisoče komentarjev. In podobe sveta si ne bomo krojili po novici, še manj po vsebini, ampak izključno po komentarjih.
Novinarjem torej ostane samo še en poklic: brisalec. Kaj zbrisati? Namreč, nekdo mora demokraciji ustrezno cenzurirati - vsaj neumnosti. Nekdo mora odločati, kateri del razburjenega pisma bralca ali bralke brisati, nekdo mora presoditi, katerega spraševalca spustiti v eter, da ti ne pokvari celotne kontaktne oddaje. Seveda - na spletu - nek t.i. administrator mora brisati tiste komentarje, ki so žaljivi, neustrezni ... a vseeno dopustiti tiste, da medij ostane zanimiv.
Skratka: nastaja huda potreba po brisalnem novinarstvu.