V družbenem življenju se neprestano pojavljajo določeni stereotipi, za katere se sčasoma prepričamo, da so resnica. Nemalo je takih, ki vsakodnevno minevajo brez posledic, gotovo pa se se najdejo tudi bolj zapleteni, ki vplivajo na naše življenje, morda celo usodno.
Prestopni dan je popolnoma nepomemben dan. Pač posledica neuskladljive nesinhronosti kroženja in vrtenja Zemlje, ki dela preglavice astronomom in vladarjem, celo podjetnikom, že od kar svet piše zgodovino. Vsako ljudstvo, vsaka civilizacija je zakomplicirala po svoje. Seveda se vsakemu ljudstvu, celo posamezniku zdi, da je edino njegova kalkulacija pravilna in najbolj veljavna in najbolj prav. In nekaterim se še dodatno zdi, da če drugi mislijo drugače, so najmanj ignoranti resnice, če ne celo nasprotniki in sovražniki, in nenazadnje celo nevarni v smeri terorizma in podobnih medcivilizacijskih žigosanj, ki so redko upravičene, še redkeje resnične.
Velika resnica je sestavljena iz veliko majhnih. Neresnica enako. Razlika je v tem, da je resnica lahko le popolna - saj če ji manjka en košček, ni več resnična. Neresnica pa skoraj nobena ni popolna. Vedno je kakšen košček resničnega tudi v neresnici, in končno, skoraj popolna resnica je v bistvu neresnica, če ni popolna
.
Resnice pravzaprav ni mogoče doseči, saj se čas in prostor gibljeta drugače, kot naša dojemljivost časa in prostora. Ampak s tem je treba živeti.
Resnica o dnevih in letih - če odmislimo Einsteinovo posebno teorijo relativnosti - se začne 29. februarja. In kaj je čudnega s tem dnevom? Preprosto to, da Zemlja ni prestopnica. Namreč leto ne traja 365 dni, vsako četrto pa 366. Zemljino leto dejansko traja približno 365 dni in četrt dneva. Zemlja ni nikoli v "prestopnem" letu, oziroma nič ne prestopa svoje hitrosti kroženja okrog svoje amtične zvezde, ampak le mi prestopamo.
Pisanje v bisvu ni pomembno za današnji dan, ampak zaradi resnice. Začetka resnice, kdo je prestopnik. Kakršnakoli že je resnica dejansko.