Večkrat je zaslediti nekakšno čudno obnašanje do krajevnih pridevnikov posameznih zgodovinskih oseb. Zdi se, da z oznako kraja pri neki osebi bolj pokažemo svoje poznavanje geografije in zgodovine kot dejanskost tistega človeka.
Na primer, v zadnjem času postaja (končno) spet popularen koprski slikar, ki se je podpisoval Victor Carpatius. Živel je na prelomu med 14. in 15 stoletjam. Njegova najbolj znana dela visijo v koprski stolnici, in letos imajo tam njegovo leto z dodatkom 500. Umetnikovi rojstni podatki niso poznani, ga pa uvrščajo med slikarje beneške šole, kar so mnogi poenostavili tako, da rečejo, da je beneški slikar. In ker tako rečejo, naslednji potem reče, da je bil iz Benetk, še naslednji pa, da se je rodil v Benetkah. Če za hec pogledamo slovensko, italijansko in angleško Wikipedijo, je prav zanimivo, da prav slovenska trdi, da se je rodil v Benetkah, italijanska ne pove nič o rojstnem kraju, angleška pa pravi Venetia or Capodistria. A ni to hecno?
Drugi primer. Za začetnika izdelovanja orgel v Evropi velja nek duhovnik, ki ga latinski izvirniki imenujejo Georgius de Venetia. V takratnem "bruslju", to je Achnu (saj poznate Karel Veliki in te reči ...), je izdelal orgle za tamkajšnjo katedralo leta 826. Georgius de Venetia velja po sedanjem vedenju organolologije. Ni natančno znano, kje je Georgius sicer deloval. Verjetnost, da je deloval v samih Benetkah – kar bi po strogih cehovskih ali meščanskih poslovnih pravilih prav zlahka sklepali – se zmanjša zaradi dejstva, da v Achen ni šlel skupaj s predstojništvom glavnega mesta takratne države, ampak z dvema predstavnikoma obrobnih provinc Furlanije in Panonije, Gerold in Balderik - prav provinc, v kateri je takrat spadalo sedanje slovesnko jezikovno območje. Tudi zapis imena, včasih kot "duhovnik v Benetkah" ne dokazuje, da je bil res iz Benetk. Skozi vso zgodovino je namreč povsem jasno, da so se ljudje v tujini predstavljali z imeni držav ali pomembnejših glavnih mest (kaj pa vi rečete, če vas vprašajo, od kod ste?). In, še danes se uradni seznami duhovnikov vodijo po nazivu sedeža škofije, in ne po kraju trenutnega delovanja.
Tretji primer. Nek učenjak, Eusebius Sophronius Hieronymus je bil ilirski duhovnik, rojen leta 347 v Stridonu, in je eden od štirih cerkvenih očetov krščanstva. Najbolj je poznan po latinskem prevodu oziroma temeljiti reviziji prevoda Svetega pisma. Čeprav kraj rojstva ni arheološko ali zgodovinsko dokazan, je znano, da je ležal na meji med Dalmacijo in Panonijo. Je to v Vatikanu?
Četrti primer. Je bil France Prešeren slovenski pesnik? Zakaj pa ne Kranjski, saj takrat Slovenije še ni bilo, bila pa je Kranjska.
Kaj, če tistile Victor Carpatius še zdaleč ni bil Vitore Carpaccio, ampak čisto navaden naš Viktor Krpač?
In če je bil oni Georgius kar en Jurij iz Benečije?
Saj tudi Prširn ni sedel na Vrbi ... ko je pisal pesmi.