Nekatere šole vztrajajo v svoji prijaznosti do dijakov in učencev. Prvi dan, prvi teden, prvi mesec - tu še ne gre za pravo šolo, ampak za nekakšno uvajanje. Prvi dan se sploh nič ne učimo, sploh ni organiziranega pouka. Le ravnatelj(ica) ima svojo proslavo, morda še psiholog(inja). Pro-slaviti se je treba. Tudi prvi teden vse nekako plava v neorganizaciji, nenavajenosti, obvezne novosti, pa čerav je morda res malce novost le za prvošolčke in prvošolce. Prvi mesec mine kot bi trenil v privajanju na urnik, komaj uspešnem usklajevanju teh in onih množic dejavnosti. Jasno mora biti, da začenjamo na novo.
Tak vzorec se potem rad ponavlja. Ljudje ne le, da zamujajo na sestanke, ampak ob zamudi jasno opozorijo nase, seveda z nazornim in popolnoma vljudnim opravičilom, in potem še nekaj časa potrebujejo za aklimatizacijo, kar seveda vsi opazimo. Ljudje se zjutraj zvesto elektronsko poštemplajo, potem pa potrebujejo pol do uro, da začnejo; seveda s kavico, dnevno ponavljajočim se časopisom, pogovorom o tem ali onem, morda malček o delu, ki jih danes čaka, pa verjetno bolj o težavah, ki jih imajo v sebi s tem delom, ki jih čaka. Čaka.
Vzorec se ponavlja na mnogih področjih, od skrajnosti do skrajnosti. Od pevca na pevskih vajah, ki ne vdihne na dirigentov vzmah pred prvo frazo, ampak se šele nekje proti koncu prve vrstice spomni, da je na vaji ali nastopu; ali amaterskega športnika, ki ne začne teči na prvo žogo, ampak se prvi krog ogreva; do raznih predsednikov in vlad, ki potrebujejo ne-vem-koliko časa, da se uvedejo v vladanje. Je pevec pevec, če spusti in poslušalce prikrajša na ključni, uvodni, udarni del skladbe? Je vladar vladar, če prve mesece ne vlada, ampak se uči? Zakaj je sploh postal vladar? Is predvsem, od koga pa se uči? Gre za proslavljanje? Česa? Zmage? Zmage nad počitnicami? Samo-pro-slavljanje? Kaj ste delali prej, da se morate danes, ko je treba delati, šele uvajati?
Obstajajo izjeme. K sreči. A vseeno, če bi kakšno od prijaznosti ukinili, bi se pesem vsedla v poslušalce v svoji celoti in celovitosti od prvega vdiha do odmeva zadnjega tona. Država bi se vsedla v državljane v svoji državljanskosti. Če ne zaplavaš s prvim zamahom, verjetno utoneš.
http://idejalist.blogspot.com/2014/02/filozofija-vnaprej-kupljene-karte.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/01/naduto-hlapcevstvo.html