Računalniki in njihove povezave so čudežne priprave. V komaj dobrih dveh desetletjih so obrnile svet v druge tirnice. A vseeno, računalniki s svojo možico pritiklin, ki so skoraj njmanj namenjene prav za računanje, ampak za vse kaj drugega, so izjemno neumne priprave. In neumnosti pogosto hodijo vštric.
Nikakor se ne morem načuditi računovodskim sistemom, kjer prejemajo papirne račune in jih potem pretipkavajo v svoje sisteme. Pa saj vendar vidiš, da je bilo natisnjeno iz računalnika v tiskalnik.
Tako vzemimo nek izdelek, recimo zavoj papirja, ki stane 5€. Najprej je drevo, ki je analogno. Gozdar iz letnega načrta, ki je v digitalni obliki, a kasneje natisnjen v analogno, razbere, da je drevo treba podreti in ga nameniti za celulozo. V računalnik si vnese podatke o potnem nalogu, ki so analogni, in jih s tem pretvori v digitalno. Potni nalog natisne na papir, torej ga spet obrne v analogno. Potem se vsede v avto in odpelje analogno do drevesa, kjer ga analogno označi. Kasneje morda v pisarni označbo vnese v računalnik in jo torej obrne v digitalno.
Potem je drevo, posekana celuloza. Zgodba se ponovi skoraj podobno. Potem je papirnica, kjer se zadeva pretvarja sem in tja od ideje o predelavi papirja, ki je analogna, do internih delovnih nalogov, ki so, razen podpisa izvorno morda digitalni, a analogno izpisani na papir. ...
Potem je trgovina, kjer robo prevzamejo - seveda je prevzemnica natisnjena na papir, vsekakor iz računalnika; torej je pretvojena iz digitalne v analogno obliko. V skladišču jo spet registrira skladiščni računalnik, morda celo preko črtne kode. Vsaj to. Potem trgovina, ki analogno dela inventure in prebira naročilnice, ki so napisane na roko - ali pa natisnjene v analogni obliki na analogni obrazec; ampak podpis je vsekakor analogen.
Zavoj pride na polico v papirnico, in jaz ga kupim. Iz računalnika, torej digitalne oblike, mi prijazno in v skladu s predpisi natisnejo račun, ki je analogen. Račun nesem domov, potem v računovodstvo, kjer številko prepišejo v njihove po SRS standardih izdelane programe. In končno ... na ta papir - seveda ne - bom nekaj natisnil.
Ste prepričani, da zavoj papirja stane 5€?
Podobno se ne morem načuditi ljudem, ki pridno prepisujejo v računalnik nekaj, kar je očitno že bilo nekje natipkano in je nekdo enostavno natisnil na tiskalnik. Ne rečem, da kdaj pa kdaj ni treba, ampak, da to postane princip ... In, prav tako se ne morem načudirti množici procedur na občinskih in državni ravni, tudi evropski, ko zvesto, pridno, natančno (?), prepisujemo analogno v digitalno in spet nazaj. Morda celo ne prepisujemo.
In nazadnje. V avtomobilu imam navigacijsko napravo. Digitalno. Prometna poročila imam na spletu, do katerega dostopam z drugo napravo, podobno telefonu. Digitalno. Če hočem ugotoviti, ali me čakajo zastoji na izbrani cesti, moram najprej v avtu pretvoriti digitalno informacijo s strani promet.info na moj gps, ki mi potem izračuna obvoz. Nič drugače ne bi bilo, če bi bil bolj ažuren, in imel internet in gps na isti napravi.
A verjamete, da smo ena redkih EU držav, ki se še gre take ADA pretvorbe, ki so morda celo nevarne za promet.
In take, ter vse zgoraj omenjene, pa še mnoge druge ADADADAD pretvorbe so del sistema, del principov, ki nam meglijo sanje o razvoju.
-----
D = digitalno
A = analogno
DA je sprememba podatkov iz nalogne oblike v digitalno; AD je obratno.