Pravzaprav se zdi vsako slovo nekoliko žalostno. V bistvu pa ni žalostno slovo, ampak je žalosten neredko tisti čas, ko neke reči ali neke osebe potem več ni.
Še najhuje pa se tak čas pokaže v primeru, ko se nam šele prepozno pokaže, kako je bila tista reč ali pojav ali tisti sočlovek za nas pomemben, mi pa smo ga tako sami sebi v škodo ignorirali.
Imamo pa srečo, namreč posmrtno življenje obstaja, in to kar tukaj. Duh dobrega človeka ali navdihujočega dogodka, ali notranje radosti, od katere smo se sicer morali posloviti, ostaja.