22. mar. 2015

Krajevna in časovna opredelitev

Za vsemogočni in vseznalski Internet, na katerem dobiš danes prav vse, in je tako strašansko enostavno kopi-pejst pripraviti članek, razpravo, predavanje, predstavitev ... , obstajajo veliki pomisleki glede avtorstva. Torej vprašanje, zakaj in kje so neke zadeve anonimne.

Je pa še drug, večji problem, ki ga v manjši jezikovni skupini niti niti ne občutimo, če pa uporabljamo prevladujoče svetovne jezike, predvsem enega, se pa zadeva precej potencira. Gre za opredelitev prostora in časa. Ogromno prispevkov namreč nima datuma. Torej ne veš, kdaj so veljale navedene trditve, koliko je znanje o tisti stvari že napredovalo, kaj je že bilo zanikano. Če ne poznaš zgodovinskega razvoja jezika, tudi ne veš, v katero obdobje sodi. Najhuši primeri so t.i. novice, novosti. Morda se kaj že ugotovi iz konteksta, ampak, poslušajte, pisati novico brez datuma je tako kot nič napisati. In koneckoncev se dogaja, da medijske hiše drug od drugega povzemajo novice takrat, ko jih zasledijo, in ne takrat, ko nastanejo. In tako se po Internetu valja množica staric.

Druga reč je opredelitev prostora, in to v dvojnem smislu: prostora dogajanja, ki ga opisuje besedilo in prostora, kjer je besedilo nastalo. Prvi prostor je nujen za določitev okvira, da na primer vemo, za katero območje je (anonimni) avtor opisoval neko floro ali ljudstvo ali politično spletko. Nekaj imen že poznamo, tako pri rastlinah, ljudstvih in politikih. Večine pa, bodimo iskreni, ne. Drugi, torej prostor perspektive pisca, je nujen zaradi bistveno razlikujočih se pogledov na svet. Nek kratkovidni gospodarstvenik bo o nekih "eko" zadevah pisal popolnoma drugače kot naravovarstveno navdušen srednješolec. Predstavnik velikega in "zgodovinsko pomembnega" naroda bo znanstvenika iz malega naroda povsem drugače razumel njegov pomen - in rado se zgodi, da noben ne bo posebno objektiven.