20. feb. 2013

Razcepljenost in uravnoteženost človeka in družbe

Zdi se, da je vzrok za mnoge človekove težave notranja razcepljenost človeka. Povsem jasno je, da ne obstaja popoln uspeh in niti popoln neuspeh. Vedno sta v človeku vsaj dva pola, dve razpoloženji, dve stanji duha; in ti stanji v notranjem duhovnem prostoru in času stalno

19. feb. 2013

15. feb. 2013

Zagovorniki pravic živali

Med tako imenovane etike narave uvrščamo tudi zanimiv pojav, ki se mu večinoma reče pravice živali. Vendar ne gre za pravice vseh živali, ampak za (nekoliko poenostavljeno) pravice izbranih vrst. Teoretiki, na primer Tom Regan, Peter Singer ali Paola Cavalieri utemeljujejo, da imajo pravice tiste vrste, ki lahko čutijo bolečino ali ugodje. Te teorije

Sonaravna ali zelena arhitektura

Svet se končno spreminja. Težnje k sonaravnemu življenju se uresničujejo v dejanjih. Izobraževanje je uspešno, odpadke obvladujemo s sortiranjem, knjige

14. feb. 2013

Sistemske teorije

V preteklem, to je 20. stoletju, so mnogi znanstveniki ugotovili, da je raznolikost v znanosti presegla vse meje obvladljivosti in da količina znanja zaradi obsega ne omogoča več vrednotenja tega znanja. Razvile so se mrežne in sistemske teorije, ki so preko matematike peljale v razvoj kibernetike, ideje pa se pojavljajo tudi na drugih področjih,

Objektivistične in subjektivistične etike

Kaj pomeni etika, pravzaprav sploh ni jasno. Nekateri se nagibajo, da je to grška sopomenka latinske morale. Drugi trdijo, da morala predstavlja neka konkretna pravila ali principe, etika pa teorijo o teh pravilih oziroma principih. Spet drugi trdijo, da

13. feb. 2013

Biologija religije

Značilnost religij so rituali ali obredja, to je ponavljanje določenega dejanja v določenih časovnih presledkih. Tu ne gre za magijo ali okultne dogodke, ampak za vsakodnevno ali vsakoletno običajno življenje. Glede na izvor gre pri ritualu za simboliko, glede na cilj pa

12. feb. 2013

Vztrajanje posameznika v spoznanem

Z vprašanji, koliko človek lahko spozna in kolikšna je moč spoznanja, so se ukvarjali mnogi filozofi. Teoretična, lahko bi rekli sterilna razglabljanja, so nekateri uspeli prenesti v praktično življenje, oziroma bolje, so svoje lastno življenje večstransko povezali s svojim lastnim mišljenjem. Mnoge teoretične teze

3. feb. 2013

Zakonitost v naravi in družbi

Narava ima svoje zakonitosti, ki jih naravoslovci različnih panog raziskujejo in na podlagi raziskav delajo zaključke.
Družba ima svoje zakonitosti, ki jih

1. feb. 2013

Vztrajnost in čas

Vztrajnost je vrlina, ki verjetno zaradi svojega fizikalnega izvora odlično odseva dimenzijo časa. Zavedamo se, da so dosežki sedanjega trenutka mogoči le zaradi vztrajanja preteklih dogodkov, bodisi ponavljajočih ali sosledja različnih. Hkrati se zavedamo, da pri vztrajnosti ne obstaja nobena rezervacija za prihodnost. Ne moremo reči, da bomo vztrajali jutri – oziroma, če to že rečemo,

31. jan. 2013

Nevladniki

Neurejeno stanje.
Neučinkovitost uradništva.
Potreba po spremembi.
Dobra ideja.
Nekaj zagnanih posameznikov.
Združevanje moči misli in dejanj.
Formalizacija -

28. jan. 2013

Učenje in šola

Včasih se zdi, da ima šolski sistem samo eno napako. Namesto da bi bila pot mladega človeka v življenje, je šola postala cilj. Otroci se učijo za šolo, namesto za življenje. Cilj učiteljstva je izpolnitev šolskih programov, namesto da bi skozi šolske programe (kakršnikoli že so, vedno je mogoče), izobrazili in vsaj

Ukradena naravna vrednota

Vrednota je pojem, ki je v korenini povezana z etiko. Etika je v bistvu filozofija morale, torej razmišljanje o vzorcih človekovih namenov ali dejanj, o prav in ne-prav, ki naj vodijo v pravičnost, o módrostih, ki naj vodijo v modróst. Donedavna je v Zahodni družbi družbeno vrednoto predstavljal samo

23. jan. 2013

Teorija razpadanja radioaktivnih snovi

Kemični element uran je trdna, temno srebrnskasta snov, ki se v naravi pojavlja v nekaj različnih oblikah, ali po kemijsko izotopih. Za vse oblike je značilna radioaktivnost, to je človeku nevarno sevanje, ki se z leti zmanjšuje. Zmanjševanje radioaktivnosti

22. jan. 2013

Ozdravljanje nekulturnega pacienta

Kulturnega obnašanja na ulici, na prireditvi, na spletnem forumu ali drugih spletnih orodjih se ni mogoče naučiti  na ulici ali prireditvi ali na drugem mestu dejanja. Ti prostori so enostavno prezasedeni z vsakodnevno vsakodnevnostjo in sami s sabo

18. jan. 2013

Prireditvena tlačenka

Nekdo je pred časom Slovenijo označil za deželo festivalov. Gre sicer za tematsko naslovljene sklope dogodkov, v katere organizatorji stlačijo vse mogoče. Od koncepta morda ostane samo naslov, ali beseda v naslovu, ali celo le neko skrajno približno ujemanje drobnega delčka posameznega dogodka z drobnim delčkom besede iz naslova festivala. Na podoben način

13. jan. 2013

JA in NE 2

Ljudje tipa JA vedno delajo tisto, kar delajo.
Ljudje tipa NE vedno delajo nekaj zato, da bežijo pred tistim, kar bi morali delati.

JA in NE (1)

10. jan. 2013

Slučajnost ciljev v pop-družbi

Vsako delo, telesno ali umsko, zahteva določen napor in določeno energijo. Idej o delu, ali vsaj o tem, kaj bi bilo treba storiti, ima večina ljudi dovolj. A človek je kot kretničar. Zavestno

8. jan. 2013

Uprava ? Sestanek z napovedanim zaključkom

Informacijska družba izrablja besedo informacija. Vsebine so namreč izginile iz obtoka. Ostala je le forma izmenjave informacij. Nihče se ne vpraša o kakovosti informacije, ali o kakovosti podatkov, iz katerih je nekdo oblikoval informacijo. Nihče ne razmišlja, do kakšnih zaključkov lahko ali celo bo privedla določena informacija. Važno je, da se informiramo, da v ta namen razvijamo informacijske metode in orodja ...
in drug drugemu lažemo.
Enormna količina sestankov

20. dec. 2012

Mala in velika množina



Slovenski jezik ima dvojino, posebnost, ki je v današnjih zahodnih indoevropskih jezikih redka. A slovenski jezik ima še eno očitno posebnost, in sicer v vseh treh spolih