Pozabljivost je vse bolj razširjena in v nekaterih krogih tudi družbeno cenjena spretnost, ki se pri dotičnih običajno iz leta v leto krepi. Pa ne zaradi t.i. skleroze.
Majhni otroci niso pozabljivi. Vsemu sledijo, vse si zapomnijo, vse preizkušajo. Njihov svet je združen s njihovo percepcijo sveta. Ker je to njihova edina in združena resničnost, za pozabljivost ni prostora, ker je v popolnem neskladju z (v bistvu nezavedno) enotnostjo notranjega življenja.
Socializacija prinese mlademu človeku obveznosti. Svet se ekologizira, =dobiva okolje, v katerem velja dogovor o nekih normah. Mlad človek začenja ločevati med jaz in med ostalo. Jaz običajno ostane nedotaknjeno nepozabljiv, do ostalega pa se odnos spreminja glede na vmesnost: če je ostalo prijazno in skladno z jazom, ni problema; če je okolica bistveno drugačna, se začno vzpostavljati mehanizmi pozabljanja. Dežnik, domača naloga, hranjenje psa, pomoč starim staršem, sodelovanje pri čistilni akciji, praznjenje koša za smeti, branje, točnost dogovorjenega časa ...
Sem pozabi! Sem pozabila! - mar niso ta najbolj pogosti izgovori mladostnikov?
Pozabljivost sicer ni nobena antivrlina. Povsem nedolžna človeškost je, in nič ni hudega sama na sebi. Zato je - verjetno zaradi fizioloških procesov v našem živčnem sistemu - povsem razumljiva. Vendar gre za nekaj drugega. Pozabljivost je namreč lahko samo enkratna. Problem pozabljivosti, kakor se kaže v družbi danes, pa je, da se začne ponavljati, in da vseeno ohrani ime "pozabljivost". To pa ne drži.
Ponavljajoča pozabljivost ni nikoli pozabljivost. Lahko pa je:
- brezbrižnost - enostavno te okolica tolikokrat tolerira v tvoji pozabljivosti, da se ti ni treba za pozabljene dežnike in domače naloge več brigati; če se ti zgodi, se odzoveš z enostavnim opravičilom, da pač pozabiš
- ignoranca okolja - namerno delaš drugače, kot ti narekujejo družbene norme in tako dokazuješ, da bi morda lahko obstajale tudi drugačne norme, bolj tvoje, in manj zastarele
- zbujanje pozornosti - namerno ali nenamerno gre za drugotne težave, ki so neizrazljive, pa jih je zato najlažje povedati skozi uporništvo ali drugačnost, ki sproža odzive in komunikacijo (kakršnakoli že ta je)
- naklep - načrtno se človek skuša rešiti neke družbene norme tako, da je ne izvaja v nobenem primeru, kot izgovor pa vzame pozabljivost
- najbrž še kaj
Brezbrižnost pod krinko pozabljivosti je vse pogostejša v odrasli družbi. V sistemu vrlin (ta je možna le pri odraslih) bi jo uvrstili tik pod ničelno/nevtralno točko vrlin. Torej, če vrline razvrščamo po premici od 0 na pozitivno in na negativno stran, bi na pozitivno postavili vljudnost (nekateri pravijo, da je to predhodnica vrlin), na drugo pa brezbrižnost (ki jo zavijemo v naziv "pozabljivosti"). Pozabljivost je torej nekakšna predhodnica slabosti. Kot je torej prijaznost nekakšno ponarejanje pozitivnih notranjih nagibov, tudi "pozabljivost" postane ponarejanje slabih lastnosti.
Slabe lastnosti so v začetku stvar jaza. Človek pozablja sam pri sebi, in se večinoma tega dobro zaveda in kar jezi nase. Vendar se te lastnosti hitro ekologizirajo, če se druži skupaj več takšnih jazev - in to je v družbi povsem običajno. Kot v prijaznostni družbi hitro postanemo prijazni (ne glede na naše dejansko notranje razpoloženje), tudi v pozabljivi družbi hitro postanemo pozabljivi (ne glede na to, ali smo res nekaj pozabili).
Žal pa je tako, da dežniki, domače naloge, sesanje prahu ali redna telovadba in umovadba ter podobne zadeve prerastejo v družbena dejanja, ki vplivajo na soljudi, in ki imajo v primerih javnih oseb lahko katastrofalne posledice za družbo, države, civilizacije.
Ste morda pozabili ugasniti luč? Ja? Jutri boste neusmiljeno uničevali nočno življenje narave z množico nepotrebnih obcestnih svetilk.
Vam je iz žepa nevedoma padlo 5 evrov? Ja? Jutri boste vodili podjetje ali državno ustanovo, ki ji bodo denarji ponevedoma padali iz vreč.
Ste pozabili napisati domačo nalogo? Ja? Jutri boste pozabili, da je znanje potrebno. Bo za trajno zadovoljne kupce res zadostovalo slamnato podjetje s poštnim nabiralnikom?
Ste morda včeraj pozabili na težave sočloveka? Ja? Danes boste brezbrižni do migrantov in polovice človeštva v stiski.