Svet se začne čudno vrteti, če poklicno usposobljeni strokovnjaki, celo ljudje z doktorati znanosti in akademskimi habilitacijami, o svoji stroki malo vedo. Povsem jasno je sicer, da je znanja in vedenja dandanes izjemno veliko, da se dnevno izdaja na kupe znanstvenih člankov, in da je delo brez neke določene specializacije tako rekoč nemogoče. Vendar gre za drugo reč. Zdi se namreč, da mnogi z nazivi in položaji bistveno manj vedo o vsebinah kot drugi, ki se s tistim področjem ukvarjajo povsem ljubiteljsko. Najbolj očitno se to pokaže na dva načina: z vohunjenjem in z arogantnim obnašanjem.
Nemalo strokovnjakov na primer sestavlja svoje znanstveno delo na podlagi dela diplomantov različnih ravni, od enostavne diplome do postdoktorskih izvajanj. Obvezno je soavtorstvo mentorja. Obvezno je sledenje doktrini in navajanje mentorja, obvezna je izdatna uporaba mentorjevih gradiv. Žal pa se dogaja, da disertacije in naloge, predvsem v družboslovju, pa tudi bazičnem naravoslovju, temeljijo na podatkih, ki so popolnoma amaterski. To sicer ne pomeni, da so kakovostno slabi, vsekakor pa pomeni, da niso nujno celoviti in da jih pripravljalci, ljubitelji, pač zbirajo ljubiteljsko. Tudi ne pomeni, da pokrivajo celotno vsebino nekega področja, saj ljubitelji niso, tako kot morajo biti nekatere državne ustanove, zavezani k pokrivanju vsega znanega. Značilnost ljubiteljev je, da imajo svoje področje radi, vendar jih k temu nič ne zavezuje. Njihove objave so sicer podobne znanstvenim, vendar so neobvezujoče. In s tem ni nič narobe. Je pač objavljeno, v kakšni samozaložbi.
Narobe pa je, in to hudo narobe, ko take podatke nekritično v roke vzame strokovnjak. Saj običajno tega ne stori neposredno, saj se zaveda, da ne more preprosto in kar javno vzeti. Tudi se zaveda, da bi omadeževal svojo znanstveno čast, če bi uporabil amaterske podlage. Najbolj pogosto zato pošlje svoje diplomante, ki amaterske podatke zberejo in jih nekako predelajo v nekakšno znanstveno obliko. Potem so to že uporabni, znanstveni podatki - čeprav so v bistvu isti, kot jih je zbral nek ljubitelj. Strokovnjak ostane etično čist, diplomant uspešen/pohvaljen pri svojem delu, nekoliko pa pridobi tudi vsebina. Tako je z znanstvenim vohunjanjem.
Druga oblika prikazovanja neznanja je v aroganci. Biti cepljen v poniževalno obnašanje, ni pravzaprav nič posebnega, vsi bi se morali bolj truditi, da se tega rešimo. A v znanosti je to sploh pogosto in se dodatno krepi s trdno in neomajno strukturo znanstvenih nazivov. Dolgi nazivi v stanovskih revijah - pa čeprav gre morda le za potopis ... dajte no, saj ni treba tveziti, da si primarij, dvojni doktor znanosti, specialist in magister še ene vzporedne znanosti - stavki v potopisu pa so na ravni drugega letnika gimnazije. To je aroganca vseh ostalih, ki bi bila morda dovoljena ob strogo znanstvenem članku - a tam je prav nasprotno: tam se javljamo samo z imeni in priimki; prav smešno nasprotje.
Vohunjenje in aroganca se pojavljata tudi v povezavi. Nemalokrat se zgodi, da je slab občutek, ki ga povzroči (posredno) vohunjenje in kraja podatkov, prav razlog za arognaco. Z njo namreč celó lahko javnost prepričaš, da je nekdo delal amatersko, in da so isti podatki šele v znanstvenih rokah postali pravi, znanstveni, celo resnični - kot da nekaj psotane resnica šele takrat, ko neka posvečena oseba to dobi v roke; kot da resnica ni na objektu, ampak se pojavi žele z interpretacijo objekta ...
Rezultat je znan. Tako se namreč zgublja zaupanje v znanost.
Sicer pa je vse bolj očitno, da znanost v smislu, kakršnem se je razvijala zadnjih 300 let, propada. Dejstva in podatki pa bodo ostali. Ljubiteljski ali znanstveni, pomembno bo, da bodo verodostojni in resnični.
Rusi gotovo niso bili na Luni. Ni bilo treba. Danes pa je tehnologija celo v znanstveno najbolj razviti državi očitno toliko nazadovala, da to niti ni možno. Več možno.
Pazite se amaterjev. Lahko vas zapeljejo v znanost!
http://idejalist.blogspot.com/2014/07/rusi-niso-bili-na-luni.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/07/znanost-in-krozne-sledi.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/07/razkazovanje-znanja.html