Pa vendarle je čudno, da se nam zdi vloga predsednika države tako klavrna, tako neugledna, tako nepotrebna. Saj nisem nikakršen pristaš tega ali onega imena, te ali one drže, od polmistične do praktičnokmečke. Ampak dejstvo, da zelo veliko ljudi na visokih položajih v državnih ustanovah ali obdržavnih podjetjih zasluži na svoj osebni račun veliko več kot ta persona, to je čudno. Smešno. In da se mora nek predsednik potem še zagovarjati, varčevati pri tej ali oni kavici, kravati. Dajte no. In krčiti obiske v tujini in si tako ne le zapravljati ugled in izginjati iz svetovnega zemljevida, ampak tudi izgubljeti ekonomske povezave.
Istočasno pa, ne kot stare mamke izza zaves opustelih mestnih vil ali kmečkih ženic iz rinčka na vasi, ne, istočasno opazujemo in občudujemo kot del normalne kulture, vsak korak in korakec nekih dvorjanov tam nekje na Otoku, ali če hočete v Hollywoodu, kjer jim za nas niti toliko ni mar, da bi vedeli, da obstajamo.
Hierarhija, zdrava hierarhija, ki nikakor ne pomeni nekega poviševanja človeka nad drugim človekom, in še manj tlačenje ljudi na račun samovoljnega samopovzpetništva, in če jo hočemo, in če jo potrebujemo, se začne pri predsedniku. Politična morala se začne tu in sega navzdol do zadnjega volilca ali volilke. Vsakemu gre njegovo ali njeno spoštovanje. In te zadeve moramo rešiti navznoter, potem bomo znali tudi voliti in uživati sadove pametnih volitev - in iz njih izhajajoče dinamične demokracije.
Smo mar mislili, da je demokracija nekaj statičnega?
http://idejalist.blogspot.com/2014/05/slovenci-nocemo-kraljev-poskus.html