Vzemimo prvi primer.
Človek doma govori v nekem narečju. To pri nas ni tako redko, čeprav pri mladini ali ljudeh, ki se preselijo, običajno tâko dragoceno znanje usahne. Čeprav mu je domača govorica povsem običajna, pa v javnosti, povsem podzavestno ali brez večjih težav preklopi na pogovorno slovenščino.
Drugi primer.
Človek, ki enakovredno obvlada dva različna jezika, enega od matere, drugega od očeta. Ko se pogovarja v javnosti, brez zavedanja preklaplja jezik vsakokratne okolice. Šele tretji jezik je zanj tuj jezik.
Tretji primer.
Kočevski Nemec je prevzel jezik prevladujočega naroda. Sčasoma je celo pozabil, da je v otroštvu znal gladko govoriti tamkajšnje nemščo narečje. Danes se svojea materinega jezika uči na novo.
Tretji primer, drugič
Škot, danes star okrog 50, do vstopa v osnovno šolo ni znal besede angleško. Podobno vsi njegovi sošolci in sošolke. Danes si uči škotsko, ker do včeraj ni znal več povedati celega stavka v jeziku svoje matere.
Četrti primer.
Primorka, Slovenka, rojena tik za mejo. Ko dvigne telefon, in kadar ne ve, kdo jo kliče, se vedno odzove v italijanskem jeziku, čeprav tisti trenutek stoji v krogu slovensko govorečih kolegov.
Peti primer.
Neko umetniško sliko v drugačnem govornem, vendar mejnem območju odstranijo samo zato, ker nihče več ne razume jezika, v katerem je napis nastal.
Šesti primer.
Vojaki z različnih dežel se srečajo na mednarodnem srečanju. Med njimi so tudi avstrijski vojaki s Koroške. V pogovoru z našimi vojaki ne uporabljajo angleščino. Ko se napijejo, govorijo slovensko.
Sedmi primer.
Greste v tujino. Ste kdaj v trgovini vprašali, če morda razumejo slovensko. Recimo, nekje takoj za mejo? Ali na Slovaškem? Ali v Evropskem parlamentu, kjer bi uradno morali? Je mar kaj narobe z vljudnim vprašanjem "Oprostite, ali razumete slovensko?" Bi nas negativen odgovor res ponižal?
Vsi primeri so iz resničnega življenja.
Pojdite na izlet nekam po jugovzhodnih Alpah. Pogovarjajte se z ljudmi, Boste opazili kakšno razliko?
Pojdite kamorkoli v Evropi. Pogovarjajte se z ljudmi, poglejte njihov način življenja, njihov pristop k življenju, k vsakdanjiku ali dolgoročnim načrtovanjem. Poglobite se v njihove strahove in radosti. Spoznajte njihovo slikarstvo in glasbo, berite literaturo, če je mogoče primerjalno v izvornem jeziku. Opazujte njihov način komuniciranja, njihove odzive, njihovo duhovnost in zgubljenost.
Je jezik res nosilec kulture? Mar ni tako, da včasih hoče biti orodje v rokah nasilnih posameznikov, ki ga kot nekakšno ideologijo poveličujejo v njegovi "pravilnosti" oziroma "pravopisnosti" v tolikšni meri, da moramo ljudem in krajem spreminjati imena? Kaj sploh spremenimo, ko spremenimo, "popravopisimo" lastno ime? Mar res spremenimo kulturo tistega kraja ali človeka?
Pri prevodih imen pogosto nastanejo smešne situacije. Tule je ena, morda je celo resnična.
Na koncu pa: saj poznate vas Žabnice v Kanalski dolini. No, nekdaj se je vas tako imenovala po slovensko, po žabah pač. Potem so v kraju začeli prevladovati Nemci, in kraju v svoji pravilnosti (jezikovno čisto korektno) dali ime Krotendorf (krota je sicer biološko krastača, ampak pustimo zdaj to). Ko je na vstopni vaški tabli pisalo Krotendorf, so vaški mulci uničili črko K in nastal je rotendorf. Prišli so Italijani in uradno, korenktno v svoji prevajalski vnemi, kraju dali ime Camporosso (dobesedno rdeči kraj). Težko bi našli kakšno prevladujočo kamnino ali prst rdečebarve, verjemite.
Tako se je ime menda spreminjalo in takšno je danes uradno ime kraja, v katerem ljudje ne glede na izvor, pretežno govorijo jezik sedanje države.
So se tamkajšnji ljudje res prelevili iz Slovencev v Nemce in potem v Italijane? Se je njihova kultura spremenila zaradi spremembe jezika, ali morda - kolikor se sploh je, kar pojdite pogledat, če se kraj res kaj razlikuje od bližnjih Rateč ali Podkloštra - zaradi kakšnih drugih razlogov? Potem pa se pelite še vzdolž Italije, kjer približno vsi govorijo Italijansko. Boste opazili razliko med Benečijo in Kalabrijo?
Je jezik res ključni nosilec kulture?
http://idejalist.blogspot.com/2014/07/z-vzhodom-ni-nic-narobe.html
http://idejalist.blogspot.com/2014/02/strah-germanov-strah-slovanov.html