Osredotočenost

Duhovna celovitost nikomur ni položena v zibelko. Prav tako ni moči, ki bi namerno ali naključno našla osebo in v njej oblikovala duha svetovnega formata. Obstaja zgolj svoboda, tista notranja svoboda, ki v posamezniku ob trdem delu, in ne brez iskanja in stranpoti, najde uravnoteženo osredotočenost.

Ljubljanski zmaj

Zanimivo, da je slovenski prestolnici od zavetnika mesta ostal samo zmaj.

Smo morda radi nagnjeni k temu, da odstranimo bistvo?
Da odstranimo sulico, ki prebada zmaju glavo in konja, in junaka?
Da odstranimo dejanje?

Posebna relativnost

Einsteinova posebna teorija relativnosti pravi, da čas ni absoluten. Kako to preverimo? Predstavljajte si vlak, na katerem otrok meče žogico naravnost navzgor. Žogica seveda tudi pada naravnost navzdol v otrokovo roko. Žogica naredi (hudo poenostavljeno!) v eni sekundi

Trinajsta slika. Sempadlapostopnicah.

Ja že mislila, da se bo leto zaključilo z dvanajstimi slikami. Lepo, za vsak mesec po ena. Pa ne gre. Prišla je nova slika in napovedovala se je še kakšna. Dvanajstštevni pravljični red je tako razsut, obeta se štirinajst postaj križevega pota.

Življenje Osebe se ni hotelo umiriti. Stalno razmišljanje o resnici, o tem, koliko zmore in koli sme prenesti, se je prevešalo v tisto stran, ko ji je bilo vedno bolj jasno, da Ne Sme prenesti. Vedno bolj je kljuvalo v notranjosti, da pravzaprav sploh ni problem ona sama, ampak

Gospodarjenje

Gospodarnost pomeni umno ravnanje. Izkoriščanje, a ne izkoriščenje. V odnosu do narave, ali če hočemo, pri gospodarjenju z naravo, ni ključno vprašanje koliko in kaj, ampak kako. Varovanje narave je pravzaprav umno ravnanje z naravo, umno izkoriščanje, morda

E=mc^2

Če bi vzeli laično poenostavitev znamenite Einsteinove formula E=mc2, bi rekli, da je energije v snovi 40.000.000.000.000.000 krat več kot mase (200.000.000 x 200.000.000). Preračunano to pomeni, da en gram mase vsebuje okrog 25 GWh energije. Jedrska elektrarna v Krškem toliko energije proizvede v povprečnih dveh dneh. Za vsakdanje razmišljanje vsekakor nepredstavljive vrednosti.

Notranji mir

Zdi se, da v življenju človeka ni večje zmage kot doseči in ohranjati notranji mir. A kaj to pomeni? Mar gre za noč-in-dnevno poležavanje v travi in sanjanje oblakov? Je to stalna zamaknjenost pogleda, odsotnost iz telesa in odsotnost iz sveta? Morda nirvana ali

Kako velik je bog (Bog)

Večina sodobne naravoslovne znanosti skuša najti zanesljivo potrdilo, da je duhovna sfera človeka posledica razvoja elektro-kemijskih procesov v živčnem sistemu, čemur rečemo znanstveni materializem. Zapriseženi materialisti so v končno potrdilo te teze prepričani. Zapriseženi idealisti pa na drugi strani

Prav in pravičnost

 »Jaz imam prav« se bisteno razlikuje od »to je prav«. Razlika je vzporednica razliki med imeti in biti.[1] Imeti prav pomeni nekaj imeti od zunaj. Biti prav pomeni, biti od znotraj in hkrati biti pravičnost. Pravičnost ne govori o tem, da imam jaz prav, čeprav morda imam prav. Pravičnost je v družbi sestavljenka iz vseh »prav« skupaj. Nekakšno povprečje. V družbenem smislu

Energijski obrat

Ob vstopu kemijskih snovi v živi organizem je opazna sprememba, da nekatere snovi ne težijo več k povečevanju entropije, ampak ravno nasprotno. Energija se zbira, akumulira, snovi se urejajo iz manj zapletenih v bolj zapletene. Živost okolja, s katerim komunicira,

Odnos poustvarjalca do umetnine

Če poustvarjalec ne uživa v danosti svojih talentov in sadovih dela, je bralec, gledalec ali poslušalec osiromašen za bistvo, ki ga je želel posredovati umetnik.

Preteklost sedanjost in prihodnost

Tri vrste kulture so: tista iz preteklosti, tista za sedanjost, in tista za prihodnost.

Pretekla kultura so naše korenine. So naša dediščina in naša materinščina. V resnici ni več naša, a ne moremo jim uiti. Sedanja je tako kratka, da skoraj ne obstaja. Takoj, ko se je zaveš, že izgine kot sok v korenine. Če je slaba, slabi rast, če je sok dober, poganja novo prihodnost. Prihodnja kultura ima ta čar, da mi ne dovoljuje danes delati brez odnosa. Zato je trajna. In samo tako je trajna.

Čudenje

Kakor ima veselje svojo izpraznjeno in pozunanjeno različico, ki ji rečemo veseljačenje, ima tudi čudenje svojo zunanjo različico, za katero

Zagovorniki narave (?)

Populizmi so značilni za mnoge okoljsko naravnane ali  tako imenovane zelene politične stranke ali skupine, ki pogosto izrabljajo dejanske probleme odnosa med človekom in naravo kot sredstvo za doseganje lastnih ciljev in interesov, ki niso izključno v smislu

Ozaveščenost

Kaj je ozaveščenost?

Zadnja desetletja se v javnosti pojavlja beseda, ki je po svoji obliki in vsebini nekoliko zapletena, celo čudna. Po melodiji kot da hoče biti blizu nezavesti, pri čemer nam težko premostljiva ovira šč pove, da morda ne gre za to. Ozaveščenost pravzaprav sploh ne pomeni to, kar

Ali obstaja filogeneza odnosov?

Pomislimo na vsakdanji svet medčloveških odnosov. Smo ljudje takšni, kakršne nas oblikujejo odnosi – ali mi, ljudje, oblikujemo odnose in jim s tem dajemo nekakšne lastnosti? Kaj je bilo prej: človek ali odnos? Se je človek lahko sploh razvil v

Menjava vmesnika

Krize ni mogoče reševati. Lahko samo od tega trenutka naprej delaš drugače. Zavržeš staro in vzameš drugo orodje. Zamenjaš vmesnik, zamenjaš tisto, ki je vmes.

Naravni sovražnik

Izraz naravni sovražnik se je uveljavil v naravoslovni ekologiji, vendar nima negativnega prizvoka sovraštva. Izraz naj bi predstavljal osebek ali vrsto na višji stopnji prehranske piramide. Žal je tudi pogosto uporabljen izraz prehranska veriga zavajujoč, saj gre v naravi povsod za kroženja. Razlog je v subjektivnem dojemanju narave, v kateri mikroorganizmov oz. tako imenovanih razkrojevalcev in njihovih dejavnosti ne opazimo ali jih namerno ignoriramo.

Kruh v trgovini

Svež kruh v samopostrežni trgovini nam kupcem iz različnih razlogov ne more biti na voljo prosto na policah. Za njim nam postrežejo. Bili so časi, ki je bilo v trgovinah moč dobiti le dve ali nekaj več vrst kruha. Takrat si vnaprej vedel: bel je za bogatejše, črn za revnejše. Danes je ponudba bistveno bolj pestra. Tudi revnost in bogastvo se meri drugače.
Pestrost je lepa stvar, vendar dobi na svoji vrednosti, če je urejena tudi taksonomija - torej, če stranka ve, kako se izdelku reče.

Preizkušanje novosti me je vedno veselilo. A kadar kupujem kruh, se vedno mučim z imeni. Namreč, velikost napisov se ne razlikuje od velikosti napisov na drugih policah, ki jih lahko vsak pogleda čisto od blizu. Žal so kruhovi povprečno 6x bolj oddaljeni od mojih oči, torej za kupca 6x manjši.

Ostane pač, da se s prodajalko ali prodajalcem izpogajam glede na videz hlebca, štruce ali druge oblike.

Temna snov

Dosedanje znanstvene teorije o gravitaciji so temeljile na opazovanju mase in razdalje. Zadnja desetletja pa se pri poskusih dokazovanja teorij v praksi kaže, da so v Vesolju razdalje enostavno prevelike in da so mase teles enostavno premajhne. Privlačnost je večja, kot bi morala biti glede na to, kar človek v Vesolju zaznava. Kot nekakšna rešitev ali korekcijski faktor k dosedanjim teorijam se pojavlja ideja o temni snovi¹, ki naj bi se skrivala v neznani praznini med vidnimi stvarmi in Vesolju na ustrezno mero dvignila gostoto tako, da zakon gravitacije ostane v veljavi. Ob vse bolj pogostih trditvah uglednih znanstvenikov, da je zaznavne oziroma merljive snovi le 4 do 5 odstotkov, se lahko vprašamo, kaj sploh vemo o masi in silah v Vesolju. 

^{--------------}

1Temna snov je (zaenkrat) hipotetična masa, ki jo z dosedanjimi metodami ne moremo neposredno opaziti. Če smo v znanosti predpostavili, da fizikalni zakoni univerzalno veljajo, si razmerja med količni mase in gravitacijskimi pojavi ne moremo razložiti drugače, kot da je mase premalo. Ta primanjkljaj znanost rešuje v smeri iskanja doslej neznane snovi. Na „temno snov” lahko razložimo tudi drugače : gre za izraz, ki se uporablja v modeliranju Vesolja kot korekcijski faktor, s katerim opravičimo veljavnost spoznanih fizikalnih zakonov.