Dosedanje znanstvene
teorije o gravitaciji so temeljile na opazovanju mase in razdalje.
Zadnja desetletja pa se pri poskusih dokazovanja teorij v praksi
kaže, da so v Vesolju razdalje enostavno prevelike in da so mase
teles enostavno premajhne. Privlačnost je večja, kot bi morala biti
glede na to, kar človek v Vesolju zaznava. Kot nekakšna rešitev
ali korekcijski faktor k dosedanjim teorijam se pojavlja ideja o
temni snovi1,
ki naj bi se skrivala v neznani praznini med vidnimi stvarmi in
Vesolju na ustrezno mero dvignila gostoto tako, da zakon gravitacije
ostane v veljavi. Ob vse bolj pogostih trditvah uglednih
znanstvenikov, da je zaznavne oziroma merljive snovi le 4 do 5
odstotkov,
se lahko vprašamo, kaj sploh vemo o masi in silah v Vesolju.
--------------
1Temna
snov je (zaenkrat) hipotetična masa, ki jo z dosedanjimi metodami
ne moremo neposredno opaziti. Če smo v znanosti predpostavili, da
fizikalni zakoni univerzalno veljajo, si razmerja med količni mase
in gravitacijskimi pojavi ne moremo razložiti drugače, kot da je
mase premalo. Ta primanjkljaj znanost rešuje v smeri iskanja doslej
neznane snovi. Na „temno snov” lahko razložimo tudi drugače :
gre za izraz, ki se uporablja v modeliranju Vesolja kot korekcijski
faktor, s katerim opravičimo veljavnost spoznanih fizikalnih
zakonov.