Intuicija je neka posebna lastnost, ki jo pri drugih živih bitjih nekako ne razpoznavaš. Filozofski antropocentriki se tako, mislim, ne morejo soočati z dejstvom, ki ga naturocentriki večkrat izpostavljajo, to je, da je intuicija v bistvu nekaj podobnega nagonu, naravni danosti, ki vznikne in se pomnoži na osnovi izkušenj, znanja, odnosov in notranje refleksije na vse to.
Tako je tudi v znanosti, ko danes v duhu tako imenovanega pozitivizma in obveznosti paradigm, vsaka novost le stežka pride do ustrezne podpore, ki naj bi tisti novosti, morda resnični novosti, dala v dostojnem času ustrezno družbeno težo. Tako ima žal vedno bistveno večjo težo neko ponavljanje, skoraj-latovščina v okviru obstoječih paradigm na eni strani, na drugi strani pa se hkrati množi v nepreglednost zunajparadigmatskih "novosti", tistih ki vseeno ne prinašajo nič ključno novega, ampak znova in znova odkrivajo vroč krop. Obe strani pa sta lahko - in to potem pokaže čas - zelo zelo špekulativni.
Intuicija je ena redkih trdnih podlag za pot naprej, kajti dejstvo je, da kdor jo ima, se je zelo gotovo niti ne zaveda. In zaenkrat se edino ne-zavedanje kaže kot uporaben sistem za prestopanje meja paradigm in ustaljenih vzorcev v znanosti, estetiki, tudi v vsakdanjem življenju. Vsi ostali pristopi na nove poti so preveč izpostavljeni bolečinam, spopadu med zunanjim svetom in človekovo notranjostjo, in zato niti razumsko, še manj pa čustveno ne omogočajo nobenega ključnega duhovnega koraka.
Posebnost intuicije je, da se tudi sama uporablja intuitivno, torej je dokaj samostojna od jasno ločena od človekovega razuma in čutov (morda se bo to kdaj pokazalo kot dokaz, da je zadeva zelo naravna). Posebnost je tudi ta, da ni neposredno povezana s človekovo notranjo pozitivno moralno držo, ampak je neko vzporedje, ki je prav nasprotno od kakršnekoli poti morale, povsem samodeljno, če ne kar neodvisno tudi od t.i. svobodne volje. Seveda vrednote, vrline in vse temu podobne reči, značilne za človeka, ostanejo.
Človek se torej intuiciji enostavno ne more odreči, kot je ne more kar priklicati. Je, ali ni. Postane tako rekoč lastnost. Lastnost, zaradi katere je mogoče hoditi naprej.