Odnos med človekom in ostalo naravo je središčna tema
človekovega razmišljanja od učlovečenja dalje. S stališča človeka gre pri
učlovečenju za dve ločitvi. Prvič se Homo sapiens kot biološka vrsta, ki
postane sposobna mišljenja in samozavedanja mišljenja, oddvoji od drugih
živalskih vrst. Drugič ta vrsta sama v sebi spozna, da je razdvojena na telesni
del, ki ostane v jedru živalski, in duhovni del. Dvojnost človeka že vsaj od
antičnih časov povzroča mnoge vsebinske in epistemološke težave, ki si jih posamezne
znanstvene in humanistične panoge razlagajo različno. Vse se hkrati zavedajo,
da je človek – kot vsako drugo bitje – kljub vsemu v osnovi celovito.
Okoljska kriza, kakor jo danes večinoma razumemo, naj bi
bila posledica skrajno načetega odnosa med vrsto Homo sapiens in ostalimi
vrstami ter njihovim življenjskim okoljem. Neskladje človekovih dejavnosti z
naravnimi procesi povzroča celo take posledice, ki neposredno ogrožajo človeka
samega, in to najprej v njegovi telesnosti, posredno pa tudi duhovnosti. Pot do
rešitve je torej pot ponovnega vzpostavljanja ustreznih in trajnih odnosov.
Okoljska ali naravovarstvena etika je filozofska disciplina
ki preučuje značilnosti odnosov med človekom in ostalo naravo ter skuša ustrezno
usmerjati človekova moralna dejanja v odnosu do narave. Kljub sklicevanju na
naravoslovje, praktično vse veje te discipline teoretično izhajajo iz stališča,
da je okoljska etika nadaljevanje oziroma širitev doslej razvijajoče se humane
etike. Posamezni misleci, ki so razmišljali ali še razmišljajo drugače, so praviloma
izločeni iz akademskih krogov. Te, normativne okoljske etike sicer tako ostanejo
akademsko čiste in metodološko pravilne, vendar se v praksi kažejo kot neučinkovite
in zato družbi kljub morebitnim dobrim rešitvam nepotrebne.
Vsi, ki vam je mar za naravo! Ste že kdaj poslušali nasvet kakšnega okoljskega etika?
Normativi, kakor jih dojema človek, so za tako veliko reč kot je narava, neverjetno premajhni in jih pravzaprav s človeškimi zmožnostmi sploh ni mogoče postaviti. Ker torej ni (smiselnih) normativov, tudi ne more biti normativne etike.
Lahko pa je praktična življenjska etika.