Nedavno razmišljanje o sinergiji zdravil je porodilo nove misli, ki so celo znanstveno potrjene. Namreč, zdravila, ki jih uživajo bolniki, so lahko bistveno bolj učinkovita, če jih ljudje jemljejo v ustreznem času. Nekatera so celo samo takrat učinkovita, če jih vzamemo v določenem trenutku človekovega fiziološkega ritma.
Obstajajo statistično značilni dokazi, da določene učinkovine dosegajo znatno boljši učinek, če so časovno prilagojene delovanju človeškega telesa. Gre za zdravila za artritis, astmo, diabetes, povišan pritisk, nekatere oblike raka, celo aspirin. V podrobnosti se ne moremo spuščati, ampak dobro bi se bilo kdaj vprašati, zakaj npr. večino zdravil moramo jemati v določenih časovnih razmakih, ne pa ob določenih urah, glede na delovanje telesa, na akterega skušamo s kemijo vplivati.
Kronobiologija človekovega telesa temelji na naslednjih ugotovitvah (ure so okvirne; ugotovitve so povprečne, vendar statistično zelo zanesljive):
ob 3h zjutraj je krvni tlak najnižji
ob 4h so astmatični napadi najpogostejši
ob 6h je najtežje za bolnike z revmo
ob 7h imamo najvišji krvni tlak
ob 9h največ ljudi tišči na malo potrebo
ob 3h popoldne smo lahko najbolj delovni
ob 4h povprečno izmenjamo največ zraka skozi pljuča
ob 9h zvečer začne upadati krvni tlak skoraj neodvisno od aktivnosti
ob 11h zvečer se najpogosteje izražajo reakcije na alergene
To je le nekaj dejstev, ostalo se zdi, da se še skriva v analih znanosti, ki ne more priti do izraza, nikakor pa se ne uspe srečati s farmacijo.
Kakorkoli. Če aspirin vzamete ob 7h zjutraj, ga bo mogoče v krvi slediti še po 22-tih urah. Če ga zaužijete ob 7h zvečer, bo v krvi zaznaven le 17 ur. To je bistvena razlika, in pravzaprav nelogična, saj naj bi se ob dnevni aktivnosti metabolizem povečal.
Kakorkoli. Čas je pomembno zdravilo, kronobiologija pa vsaj pri človekovem zdravju preveč zapostavljena znanstvena disciplina.