Razcepljenost in uravnoteženost človeka in družbe

Zdi se, da je vzrok za mnoge človekove težave notranja razcepljenost človeka. Povsem jasno je, da ne obstaja popoln uspeh in niti popoln neuspeh. Vedno sta v človeku vsaj dva pola, dve razpoloženji, dve stanji duha; in ti stanji v notranjem duhovnem prostoru in času stalno

Raz-laga celovitosti

Z besedami je težko raz-ložiti nekaj celovitega. Morda celo nemogoče.

Zagovorniki pravic živali

Med tako imenovane etike narave uvrščamo tudi zanimiv pojav, ki se mu večinoma reče pravice živali. Vendar ne gre za pravice vseh živali, ampak za (nekoliko poenostavljeno) pravice izbranih vrst. Teoretiki, na primer Tom Regan, Peter Singer ali Paola Cavalieri utemeljujejo, da imajo pravice tiste vrste, ki lahko čutijo bolečino ali ugodje. Te teorije

Sonaravna ali zelena arhitektura

Svet se končno spreminja. Težnje k sonaravnemu življenju se uresničujejo v dejanjih. Izobraževanje je uspešno, odpadke obvladujemo s sortiranjem, knjige

Sistemske teorije

V preteklem, to je 20. stoletju, so mnogi znanstveniki ugotovili, da je raznolikost v znanosti presegla vse meje obvladljivosti in da količina znanja zaradi obsega ne omogoča več vrednotenja tega znanja. Razvile so se mrežne in sistemske teorije, ki so preko matematike peljale v razvoj kibernetike, ideje pa se pojavljajo tudi na drugih področjih,

Objektivistične in subjektivistične etike

Kaj pomeni etika, pravzaprav sploh ni jasno. Nekateri se nagibajo, da je to grška sopomenka latinske morale. Drugi trdijo, da morala predstavlja neka konkretna pravila ali principe, etika pa teorijo o teh pravilih oziroma principih. Spet drugi trdijo, da

Biologija religije

Značilnost religij so rituali ali obredja, to je ponavljanje določenega dejanja v določenih časovnih presledkih. Tu ne gre za magijo ali okultne dogodke, ampak za vsakodnevno ali vsakoletno običajno življenje. Glede na izvor gre pri ritualu za simboliko, glede na cilj pa

Vztrajanje posameznika v spoznanem

Z vprašanji, koliko človek lahko spozna in kolikšna je moč spoznanja, so se ukvarjali mnogi filozofi. Teoretična, lahko bi rekli sterilna razglabljanja, so nekateri uspeli prenesti v praktično življenje, oziroma bolje, so svoje lastno življenje večstransko povezali s svojim lastnim mišljenjem. Mnoge teoretične teze

Zakonitost v naravi in družbi

Narava ima svoje zakonitosti, ki jih naravoslovci različnih panog raziskujejo in na podlagi raziskav delajo zaključke.
Družba ima svoje zakonitosti, ki jih

Vztrajnost in čas

Vztrajnost je vrlina, ki verjetno zaradi svojega fizikalnega izvora odlično odseva dimenzijo časa. Zavedamo se, da so dosežki sedanjega trenutka mogoči le zaradi vztrajanja preteklih dogodkov, bodisi ponavljajočih ali sosledja različnih. Hkrati se zavedamo, da pri vztrajnosti ne obstaja nobena rezervacija za prihodnost. Ne moremo reči, da bomo vztrajali jutri – oziroma, če to že rečemo,