Vljudnost velja za eno od vrlin zahodnega sveta. Preprosto se zdi, da človek iz nekega odnosa odnese več, če je vljuden, ali drugače, če si nevljuden, boš verjetno bistveno hitreje naletel/a na ovire.
Filozofi vljudnosti ne pripisujejo enakih lastnosti kot drugim, npr. poštenosti, dobroti, pogumu ... Teoretično naj bi šlo na eni strani za nekakšno predhodnico vrlin, dobro in koristno dejavnost prvega stika, osnovni preboj, na drugi strani pa za splošno kulturo, nekakšno stalno a ne pretirano uglajenost, po kateri pač ni primerno, da se človek v odnosu do drugih obnaša nevljudno.
Če vljudnost presega meje prvega stika, ali pa če jo ne gojimo zato, da bi vzdrževali splošno kulturo medsebojnih odnosov, se prav rada sprevrže v preračunljivost, zahrbtnost in na koncu v laž. No, v nekaterih primerih tudi v diplomacijo, a to v tisto temno obliko, za katero spet tičijo zgoraj navedene sprevrženosti.
Vljudnost ima tudi povsem vsakdnevne težave.
Zelo enostavno si je predstavljati naslednji dogodek. Na obisku ti šoferju ponudijo alkoholno pijačo, ti pa veš, da ti bo škodovala. Z nekakšno vljudnostjo za prvi kozarec še gre. Če pa je gostitelj zadosti vztrajen, postane tvoja vljudnost hitro naporna za tebe samega in za okolico lahko celo nevarna.
Podobno je s hrano. Bogato obložena miza vabi, okusno pripravljene jedi, odlična postrežba in dobrohotnost gostiteljev, včasih celo heci, da se bo sicer hrana pokvarila, in klic po pomilovanju. Kako bi se človek vendar uprl? Ampak - morda že ob samem "uživanju", še pogosteje pa nekaj ur za tem - vsekakor pa naslednji dan: čemu je bilo potrebno neko nepotrebno prenajedanje. Je to res vljudnost?
In nazaj k bolj filozofskim vrlinam.
Vljudnost je očitno nekaj, kar ni dobro, če je je preveč. Vrlina, ki se enostavno ne sme in ne more povečevati v nedogled, prav nasprotno: lastnost, ki jo je treba hudo držati na pravi meri, sicer postane svoje nasprotje, ki se človeku maščuje prejkoslej.
Redki zmorejo vljudno uveljavljati svoja stališča glede mere. V redkih
odnosih je mogoče vzpostaviti obojestransko vljudnost do te mere, da
nobenemu ne škodi.