Kot je verjetno opazil že prav vsak laik, so zadeve okrog podnebnih sprememb precej nestabilne. Namreč, ugotovitve in napovedi izpred dveh ali celo enega desetletja se nočejo uresničiti za noben tabor. Zagovorniki grozot uničenja sveta zaradi podnebnih sprememb so ostali praznih rok: svet in podnebje z njim namreč še kar stoji in katastrofa bi bila lahko samo hipna (takih pa v Zemeljski zgodovini doslej ni bilo). Tudi zagovorniki t.i. zelenih laži, ki trdijo, da so okoljske kampanije zgolj nategovanje davkoplačevalcev, ne morejo biti zadovoljni. Namreč, tudi na boljše pri podnebju ne gre.
Pojavlja se vprašanje, kej sploh dokazujejo okoljske znanosti, oziroma, kaj so doslej dokazale. Zdi se namreč, da je bilo v ozadju vseeno nekoliko premalo podatkov, oziroma so bili vzeti napačni. Človek se ne more znebiti občutka, da obe kampaniji podnebnikov - tako zagovorniki kot kritiki - namesto klimatskih podatkov analizirajo vremenske. Torej, namesto, da bi se osredotočili na kompleksnost klime kot take, z veliko vnemo mečejo v velike računalniške simulatorje dnevno dogajanje. Interpolacije in ekstrapolacije so seveda stvar modulov in operatorjev, ki jih pri tej analizi uporabijo, in si jih pravzaprav znanstveniki tudi sami omislijo. Alhko bi se vprašali, če cilj res posvečuje sredstva.
Problem, ki je povsem zamolčan je, da je podnebna znanost doslej prevladujoče delovala sama zase in v okviru svojih paradigm. Vsi danes npr. govorimo o vplivu podnebja na rastline, živali in človeka, na erozijo, na morja ... Seveda vplivi so. A tu obstaja še nekaj, namreč, prav ti isti elementi ključno vplivajo na podnebje. Predvsem npr. vegetacija in ekosistemi morja. Kako to, da se parametrom teh dejavnikov posveča tako strahotno malo pozornosti? Kako to, da so ti naravni - predvsem živi - deli narave s svojim delovanjem tako zapostavljeni in ignorirani? Zakaj so le "žrtve"? Kaj pomeni, da v tako zapletenem sistemu, kot je Zemljina ekosfera tako zlahka odmislimo dele, ki so pravzaprav evolucijski razlog za atmosfero in s tem tudi za podnebje? Kako to, da smo tako neumni, in se iz lastnih trditev in ugotovitev o razvoju na Zemlji ne naučimi prav nič, in razvojne procese v sedanjosti takorekoč kar prekličemo? Kot bi bil razvoj Zemlje neka starodavna evolucija, ki se je pač zgodila, danes pa se več ne dogaja.
Problem je še bolj globok. Namreč, pri podnebju se zdi, da ne gre za spremembe, niti ne za spreminjanje sprememb, ampak za hitrost oziroma spreminjanje hitrosti sprememb, če ne celo za nihanje med pospeški in pojemki sprememb.
Nadaljevanje znanosti na področju podnebja bi torej morali usmeriti najprej horizontalno v obravnavo "pozitivnih" in "negativnih" vzrokov, kar pomeni bistveno večjo in predvsem bolj medseboj-komunikativno interdisciplinarnostjo, še bolj vertikalno v razmišljanje, da spremembe niso neka makro vzporednica dnevnim spremembam lokalnega vremena, ampak mnogo bolj kompleksni procesi procesov s svojimi večpotenčnimi spremembami vseh njihovih danosti in lastnosti.